Namesto prestopa Draxler plačal 100.000 evrov kazni

Nemčija je spodrsljaj na letošnjem nogometnem evropskem prvenstvu, na katerem se je kot svetovna prvakinja prebila do polfinala, hitro pozabila in s pomlajeno reprezentanco na Norveškem silovito začela kvalifikacijsko pot proti svetovnemu prvenstvu leta 2018 v Rusiji. Tam bi v eni od najvidnejših vlog utegnil biti še deset dni 22-letni »reprezentančni veteran« Ju­lian Draxler.

Krilni napadalec Wolfsburga ima za seboj pestro poletje, ki se mu ni izšlo po željah. V Franciji je pričakoval več tako od »elfa« kot od sebe, za konec pa je še propadel prestop k Paris St. Germainu ali morda v Anglijo. Do zadnjega avgustovskega dneva so se izmenjevale novice o njegovi zanesljivi selitvi iz Wolfsburga. Po nekaterih informacijah je licitacija odškodnine dosegla 75 milijonov evrov, kolikor je znašala odškodninska klavzula, plačnik naj bi bil francoski velikan, Arsenal je bil krajši za deset milijonov. Toda »stranke v postopku« so si stale na nasprotnih straneh, kot bi bilo mogoče sklepati po tem, da je nemški reprezentant in član prve enajsterice ostal v Nemčiji, v bundesligi in pri Wolfsburgu. Športni direktor Klaus Alofs je bil vendarle ključni mož, narekoval in stopnjeval je pogajanja, pri čemer je že sredi julija zagotavljal, da bo 100-odstotno ostal član Volkswagnovega moštva. Eden od najuspešnejših športnih direktorjev v Nemčiji je le prenesel besede izvršnih direktorjev delniške družbe.

Brez konkretne ponudbe

Med klubom in igralcem se je dejansko bila huda bitka. Draxler je, če je bilo le mogoče, vztrajal pri zahtevi o prodaji, razmišljal je le o prestopu, na koncu je potegnil kratko. Tudi v žepu. Zaradi enega od neprimernih intervjujev je plačal kar 100.000 evrov kazni. Spor se je zgodil zaradi nerazumevanja dogovorov. Wolfsburg je vztrajal pri zapisanih pogodbenih obveznostih in pravilih, nogometaš pa je upal na ustni dogovor, po katerem bi lahko odšel ob dogovoru. Toda klub je, da bi upošteval ustni dogovor, zahteval, da se tudi ta »dokumentira na papir«.

Nazadnje je klub razkril, zakaj se prestop ni izšel. Priznal je, da kljub govoricam in zagotovilom ni prejel konkretne ponudbe PSG ali Arsenala, še najmanj pa zagotovila, da bo kupec plačal 75 milijonov evrov odškodnine.

Pod drobnogledom vseh

Če je bilo kaj spodbudnega v Draxlerjevih poletnih špekulacijah, je bilo to, da je bil pod drobnogledom skoraj vseh največjih evropskih klubov. V enem velikem je že igral in odšel k drugemu. Toda ali je Schalke, pri katerem je Draxler »shodil« in je njegov navijač, kar je podedoval od očeta, manjši klub od Wolfsburga? Je slavnejši, a Wolfsburg je bogatejši, kar je potrdil prav s tem, da je ligaškemu tekmecu izmaknil enega od najobetavnejših nemških napadalcev in plačal 30 milijonov evrov odškodnine.

Draxlerjeva nadarjenost ima kljub vsemu pomanjkljivost v učinku. Bolj kot goli ali podaje ga zaznamuje način igre, ki privlači strokovnjake, ti v njegovih potezah vidijo potencial za prihodnost. Zaupnika ima tudi v selektorju Joachimu Löwu.

Zaupnika ima v Löwu

»V pogovorih si je vedno vzel čas, da mi je pojasnil, kaj pričakuje od mene in kaj misli o meni. Prepričal me je, da sem dober nogometaš, in mi vlil samozavest,« je Draxler hvalil selektorjev način dela. In dokler bo Löw na čelu »elfa«, bo imel odprta reprezentančna vrata in najbrž tudi enajsterice. Zato ker je najboljši na položaju levega krilnega napadalca in je odličen tudi v vlogi desetice izza dveh napadalcev, kot je označil svojega mlajšega rojaka legendarni Lothar Matthäus.