Namesto velikega poka v SNL samo »pokec«

Ljubljana – Januarskega velikega poka v obliki odmevnega prestopa z zajetno evrsko odškodnino ni bilo. Bil je samo pokec. V zimskem prestopnem roku je od klubov iz SNL rubriko prihodki od prodaje igralcev zapolnila le Olimpija.

Olimpijin strelec Andraž Šporar, nepopustljivi in bridki mariborski bočni branilec Petar Stojanović, raznovrstni celjski napadalec Benjamin Verbič, vsestranski koprski silak Domen Črnigoj so bili pozimi najboljši slovenski prvoligaški »izdelki« za evropski trg. Toda velika pričakovanja javnosti, klubskih mož in bržčas tudi mladih nogometašev so se spremenila v veliko razočaranje ali pa v kruto realnost. Morda pa so klubski menedžerji preračunljivo presodili, da njihovi dragoceni igralci niso naprodaj pod ceno in da bo poleti zanje veliko več zanimanja in priložnosti za čim boljši finančni izkupiček.

Šporar: 900.000 € je premalo

Olimpija je tako rekoč edini klub iz SNL, ki se lahko pohvali, da je pozimi prihodkovno postavko v klubski finančni bilanci zapolnila z rubriko odškodnina. Odhod Nika Omladiča v Braunschweig – in ne prodaja – je v ljubljansko blagajno prinesel približno 50.000 evrov, kar je celo dober iztržek, saj bi Omladiču po koncu sezone potekla pogodba in bi lahko prestopil brez enega centa odškodnine.

Odgovor na vprašanje, kam umestiti odločitev, da je 900.000 Sturmovih evrov, kolikor je graški klub ponudil za 20-letnega Šporarja, premalo, bo znan poleti. Predsednik kluba Izet Rastoder je prepričan, da bi lahko iztržil več, čeprav gospodarske razmere in ekonomska moč klubov iz srednjega plačilnega razreda, ki praviloma posegajo po slovenskih igralcih, ne zbujajo prevelikega optimizma. Še bolj sporno je, da bo nadarjeni igralec najmanj pol leta »nazadoval« v SNL, namesto da bi že nabiral izkušnje in moč v zahtevnejši konkurenci.

Stojanović: poleti naj bi prinesel več kot dva milijona

Tudi v primeru vijoličnega jesenskega odkritja Stojanovića je bilo v ospredju preigravanje glavnega mariborskega kadrovika Zlatka Zahovića. Tik pred zdajci je športni direktor presodil (ali pa je dobil namig, da bo poleti prišel kupec z več evri), da je bila ponudba nemškega prvoligaša Hannovra (1,5 ali 2 milijona €) prenizka in da bo 19-letni Ljubljančan še počakal na prestop v eno od najmočnejših lig. Seveda kaže upoštevati tudi mariborsko izhodišče. Slovenski prvak na evropskem trgu ne želi biti več hvaljeni palček, temveč enakovredni poslovni partner, ki si zasluži več spoštovanja. Kako težko je prepričati slavnejše, uspešnejše in bogatejše tekmece v Evropi ter si dvigniti ugled tudi na plačilnem seznamu, Mariborčani spoznavajo prav v tej sezoni, ki je bila sicer denarno in tekmovalno za klub celo najuspešnejša. Slabost je, da spomin lahko hitro zbledi in da se bo poleti malokdo spraševal o tem, kaj je bilo lansko leto.

Verbič: učinek v SNL ni dovolj za prepoznavnost v Evropi

Če imata Šporar (U-21) in Stojanović priporočili iz reprezentančnih tekem in lige prvakov, ima celjski up Benjamin Verbič zgolj ligaško izkaznico. Njegovi goli in asistence so v Evropi še nevidni in nemara je prav zaradi izključno solidnega učinka v SNL tudi premalo tujih klubov, ki bi globlje segli v žep. Medtem ko so bile za Šporarja in Stojanovića znane tudi konkretne številke, je šlo pri 21-letnemu Verbiču zgolj za ugibanja. Klubski možje niso izpostavljali svojih zahtev, pri čemer menda Verbiča niso bili pripravljeni izpustiti za manj kot 500.000 €. Celjsko izhodišče je tudi razumljivo, saj bi z Verbičevim odhodom za nižji znesek lahko izgubili več, kot bodo spomladi morda z njim v glavni vlogi dobili. In nazadnje, Verbič v primerjavi s Šporarjem ne bo igralsko nazadoval, temveč kvečjemu napredoval, še posebej, če bo ponovil jesenske dosežke ali se jim približal.

Črnigoj: kako do milijonov, če ni golov in podaj?

Domen Črnigoj, najmlajši v slovenskem pokru asov, ima ta čas najslabše izhodišče. Luka Koper je preslaba v SNL, da bi 19-letnega Škofjota, ki ni izrazit strelec in podajalec, zadržala v središču pozornosti. Ko so bili Koprčani v minuli sezoni v igri za naslov prvaka, je postavni in raznovrstni nogometaš na Bonifiko privabljal veliko menedžerjev, zdaj, ko Kopra ni v vrhu, je zanimiv samo tistim, ki jih cukajo za rokav. Črnigoj ima še eno veliko težavo, predsednik kluba Ante Guberac vztraja pri tem, da je igralec dosegljiv izključno za rekordni znesek. O tem, da bi s selitvijo v Maribor in poznejšo delitvijo denarja od prodaje iztržil več, kot bi morda, ko bo odšel iz Kopra, predsednik noče niti slišati.

Primerjave s Hrvaško ta čas niso realne

Če ne vložiš ničesar ali vložiš premalo, ni mogoče pričakovati, da boš čez noč obogatel. To nepisano, toda znano poslovno pravilo velja tudi v nogometu. Slovenski klubi si nemara kar preveč obetajo, da bodo na njihova vrata trkali bogati kupci in stresali evre iz rokava za najbolj nadarjene igralce. Pri tem, neupoštevajoč realne razmere, pogledujejo na sosednjo Hrvaško – ta ima daljšo tradicijo nogometnega posla –, kjer naj bi svoje bolj ali manj dragocene adute prodajali za milijone evrov. Primerjave kažejo, da je zgolj Maribor akter, ki lahko tekmuje na trgu z najmočnejšimi hrvaškimi klubi in da je nemara celo podcenjen glede na uspešnost v evropskih tekmovanjih v zadnjih štirih letih. Številke pa so zgovorne: zagrebški Dinamo je januarja prodal dva igralca in zaslužil 13 milijonov €. Napadalec Duje Čop (Cagliari) je prinesel 5 milijonov €, zvezni igralec Marcelo Brozović 8 milijonov € (Inter). Jeseni najboljši strelec HNL Andrej Kramarić je Rijeki navrgel kar 9 milijonov € (Leicester).