Tiskane izdaje
Eno od največjih odkritij v portugalski nogometni reprezentanci na evropskem prvenstvu, Raphaël Guerreiro, je pravzaprav Francoz. Celo bolj, kot je Antoine Griezmann. Rojen je bil v pariškem okrožju Le Blanc-Mesnil in le streljaj od prizorišča, kjer je pri 23 letih dosegel enega od vrhuncev – St. Denisa.
Levi bočni branilec evropskih prvakov, ki je uporaben tudi kot klasični krilni zvezni igralec, v nogometnem žargonu winger, je otrok enega od številnih portugalskih priseljencev v Franciji. Oče je Portugalec in veliki navijač Benfice, mati Francozinja, pri Griezmannu je ravno obratno. Oče najboljšega strelca eura je namreč alzaški Nemec, mati Portugalka.
»Izbral sem Portugalsko. To je bila povsem moja odločitev, nihče v družini, niti moj zastopnik ni vplival na mojo odločitev, o kateri nisem razmišljal veliko. Tudi ko sem bil mlajši, sem bil s srcem vedno bolj Portugalec kot Francoz,« toliko o rodovniku igralca, ki je v sodnikovem podaljšku napovedal portugalsko slavje, potem ko je tik pred Edrovo mojstrovino iz prostega strela zatresel prečko.
Ironija je, da je Guerreira v vrhunskega nogometaša vzgajala izključno Francija: nogometno znanje je pridobival tudi v znameniti nacionalni akademiji v Clairefontainu, v kateri je bil skupaj z zvezdnikom Francije Paulom Pogbajem in osmoljencem, poškodovanim soimenjakom Varanom. Igral je za Lorient in tako dobro, da so ga uvrstili v med najboljše tri bočne branilce v ligi. Že pozimi je veljal za enega od najbolj zaželenih igralcev iz francoske lige. V Franciji se je rodil in preživel celotno življenje, nadaljeval pa ga bo v Nemčiji. Najhitrejša je bila Borussia Dortmund, ki je hitronogega branilca Lorienta ukradla, še preden so se predramili obotavljajoči se angleški klubi. Nemci niso veliko omahovali in so očitno v Portugalcih prepoznali talent, saj je pred eurom član Bayerna postal tudi veliki up Renato Sanches. Če bo obveljala tradicija, potem bo Guerreira ali Sanchesa kakšen angleški klub čez dve, tri leta odkupil za nekaj deset milijonov evrov. Porurski velikan je za Guerreira plačal ducat milijonov evrov, Bayern za Sanchesa 35 milijonov. V treh letih je Guerreirova vrednost krepko poskočila, iz Caena je prestopil k Lorietnu za vsega dva milijona evrov.
»Je tehnično dovršen vsestranski igralec. Srečni smo, da je izbral Borussio,« je bil vesel lepega »plena« športni direktor Borussie Michael Zorc. Pa še res je lahko, Guerreiro je velik oboževalec Reala in reprezentančnega kapetana Cristiana Ronalda.
Prav selektor Fernando Santos je bil eden od krivcev za Guerreirov preboj v zvezdniško kategorijo nogometašev. Povabil ga je v reprezentanco v kvalifikacijah za EP leta 2014, 18. novembra je debitiral proti Armeniji, štiri dni pozneje je proti Argentini zabil edini gol v prijateljski tekmi. Santosa ni prav nič motilo, da je s 170 centimetri višine šibek igralec, ki pogosto izgublja dvoboje z močnejšimi tekmeci. Ta telesni primanjkljaj nadomesti z drugimi odlikami, ob tehničnem znanju tudi s hitrostjo in vztrajnostjo.
Guerreiro je lani igral v finalu EP za selekcijo do 21 let, v katerem je Portugalce premagala Švedska po streljanju enajstmetrovk, in je bil izbran v najboljšo enajsterico prvenstva.
