Neobjavljenih dokumentov je še veliko

Žvižgači pri spletni strani Football Leaks pretresajo nogometni svet.

Objavljeno
10. februar 2016 20.27
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Ljubljana – Najprej jih nihče ni jemal resno, zdaj vsak dan znova pretresejo nogometni svet. Spletna stran Football Leaks od septembra 2015 redno objavlja dokumente o prestopih in plačah, s čimer se v številnih primerih razkrije nelegalno poslovanje. O sebi so povedali le to, da prihajajo iz Portugalske.

Vpleteni pri Football Leaksu so največ prahu dvignili, ko so objavili dokumente o prestopu Garetha Bala iz Tottenhama v Real Madrid. Črno na belem so potrdili, kar je bilo jasno že ves čas – prestop Bala je bil vreden 100 milijonov evrov, česar pa pri Realu niso želeli razkriti, saj so hoteli, da sloves najdražjega v zgodovini obdrži Cristiano Ronaldo.

Toda medtem ko objava podatka o odškodnini pri prestopu Bala ni imela prave vsebinske vrednosti, ima delovanje Football Leaksa bistveno večji pomen pri poslih, ki se tičejo manj slovitih klubov in igralcev, a zato potrjujejo sporno in kaznivo delovanje v nogometnem zakulisju. Vpletanje tretjih oseb v nogometne prestope je prepovedano, toda pri Football Leaksu so v več dokumentih razkrili, da je tovrstno poslovanje stalen pojav. Klubi sumljive transakcije prikrijejo s tako imenovanimi ogledniškimi in svetovalnimi pogodbami, ki so odlična krinka za pranje denarja in izplačevanje nelegalnih provizij. Takšen primer je bil nizozemski klub Twente, ki je pri nakupih in prodajah nogometašev sodeloval z agencijo Doyen Sports s sedežem na Malti. Potem ko je Nizozemska nogometna zveza izvedla preiskavo, je Twente dobil denarno kazen in triletno prepoved nastopanja v evropskih tekmovanjih. Pri investicijski družbi Doyen Sports so sicer s posredovanjem pri prestopih v petih letih zaslužili več kot 70 milijonov evrov.

Tovrstna razkritja močno mešajo štrene nogometni mafiji. Pri Football Leaksu so šli korak dlje in razkrili povezavo med izvršnim direktorjem Doyen Sports (Nelio Lucas) in portugalskim policijskim inšpektorjem (Rogerio Bravo), ki je proti Football Leaksu sprožil preiskavo, češ da gre za mednarodno kriminalno organizacijo. Zraven so razkrili tudi sodelovanje med Doyen Sports in poslovneži iz Kazahstana in Turčije. Med drugim naj bi bila vpletena družina Arif, ki je ena najbogatejših v Turčiji in ima stike s turškim predsednikom Recepom Erdoganom.

Pri Football Leaksu skrbno skrivajo svojo identiteto. O sebi so razkrili le to, da prihajajo iz Portugalske, a hkrati zavrnili obtožbe, da delujejo pod nadzorom Benfice. Ta očitek so sprožili pri Sportingu iz Lizbone, ki je bil v prvih tednih delovanja Football Leaksa med največkrat izpostavljenimi klubi. Kaj kmalu so se pod drobnogledom znašli tudi ostali portugalski klubi, predvsem Benfica in Porto, toda portugalski mediji o razkritjih poročajo zelo skopo. Pri Football Leaksu so prepričani, da zato, ker so vpleteni v celotno zgodbo, ki poteka po principu – mediji ne poročajo o spornih poslih, a zato prejmejo od klubov koristne informacije o prestopih in imajo možnost intervjujev z igralci in trenerji.

Kar nogometne mešetarje najbolj moti, pa je zagotovilo Football Leaksa, da imajo v arhivu še veliko spornih pogodb. Celotna dokumentacija naj bi obsegala kar 500 gigabajtov podatkov.