Ni nadutež in stavi le na delo

Tako kot v slehernem delu Združenega kraljestva tudi v Walesu nogometu in predvsem reprezentanci namenjajo izjemno pozornost. Ta dežela, ki sodi v velikostno kategorijo Slovenije, saj meri dobrih 20.000 kvadratnih kilometrov in ima tri milijone prebivalcev, pa je že dolgo sanjala o uvrstitvi izbrane vrste na veliko tekmovanje. Zdaj si je le priborila nastop na evropskem prvenstvu pod vodstvom selektorja Chrisa Colemana.

Tudi tisti, ki bolj podrobno spremljajo nogometni utrip v Evropi, se ob omembi 45-letnega Valižana ne bodo kaj prida zdrznili. Resda je na prestižnih zelenicah najvišjega angleškega ligaškega razreda kot nogometaš zbral 478 nastopov, na vroči trenerski klopi pa vztraja že dobro desetletje, od poletja 2003, a doslej ni slovel niti po prav odmevnih dosežkih niti po karizmi. Njegov predhodnik v selektorski vlogi Gary Speed, nekoč nepogrešljivi akter enajsteric Leedsa, Evertona in Newcastla, je bil bolj prepoznaven, deželo, v njej kajpak še posebej nogometne navdušence, je nato pretresel njegov samomor. Ko si je Speed novembra 2011 v garaži svoje hiše vzel življenje, so se pri valižanski izbrani vrsti soočili z nepričakovano nalogo lova za novim selektorjem, nakar so to vlogo zaupali dolgoletnemu prijatelju nesrečnega pokojnika.

Še poldrugo leto prej je Coleman svetovno prvenstvo v Južni Afriki preživel kot strokovni TV komentator, razširil si je krog tistih, ki so ga spoštovali, tudi zaradi posrečenih analiz tekem v ligi prvakov. V vodstvu zveze so ga resno omenjali med kandidati za selektorja, ko se je zaradi denarnih težav, januarja 2012, sesul nogometni klub iz Larise (Grč), kjer je takrat vodil prvo moštvo, pa ni bilo več dvoma, da se bo vrnil v domovino in tam sprejel mikavni izziv, da pomaga Walesu pri prvi uvrstitvi na evropsko prvenstvo. Ta dežela je imela dotlej svojo reprezentanco na velikem tekmovanju le enkrat, leta 1958 na SP na Švedskem. Nekateri odlični nogometaši, med njimi tudi Ian Rush, John Toshack, Mark Hughes, Ryan Giggs, nikdar niso dočakali nastopa na mednarodnem spektaklu najvišje ravni, zdelo se je že, da čaka podobna usoda tudi drago plačanega Realovega zvezdnika Garetha Bala. A v velikem večeru, ko je prejšnji teden ob razposajeni množici s soigralci ugnal Andoro, ugank ni bilo več – Wales končno odhaja na prvenstvo stare celine!

V skupini z Belgijo, Bosno in Hercegovino, Izraelom, Ciprom in Andoro uvrstitev na 1. ali 2. mesto in tako neposredna pot v Francijo za vsega hudega vajene navijače ni bila samoumevna, nenazadnje sta prvi dve omenjeni reprezentanci v kvalifikacije vstopili z izkušnjami z lanskega svetovnega prvenstva v Braziliji. »Res je Bale motor moštva, toda selektorju gre zasluga za uveljavitev moštvenega duha. Naši nekdanji zvezdniki Rush, Giggs ali Hughes tega nekoč niso občutili,« so analizirali vzneseni valižanski komentatorji tudi ob pogledu na novo svetovno nogometno lestvico, kjer je zdaj Colemanova reprezentanca že 8., tik za Španijo in Brazilijo …

»Nisem zganjal nikakršne revolucije in tudi poslej je ne bom. Kakšna sprememba bo v pričakovanju priprav na EP že pomembna, saj želimo še napredovati, vendar pa če smo doslej delali s kakovostnimi posamezniki, ne vem, čemu bi zdaj to spreminjali,« je dva dni po prvi uvrstitvi reprezentance med nogometno elito stare celine na novinarski konferenci v Cardiffu poudaril selektor in rojakom napovedal spektakel: »Zelo rad bi povabil portugalsko reprezentanco v našo deželo. Si predstavljate veliko predstavo klubskih soigralcev iz Madrida, našega Garetha in Cristiana Ronalda?« Obenem pa je sebe označil za delavca: »Nisem eden tistih iz novega vala, ki se le širokoustijo. Seveda bom vedno ponosen na to uvrstitev na evropsko prvenstvo, a o sebi ne razmišljam drugače kot pa o navadnemu smrtniku …«