Ni še Messi, nedotakljiv je že

»Pojdi notri in svetu pokaži, da lahko zasenčiš Lionela Messija.« To so bile znamenite besede nemškega selektorja Joachima Löwa v finalu svetovnega prvenstva, ko je v igro poslal džokerja Maria Götzeja. Veliki nemški up je odločil zmagovalca in njegova nogometna krivulja se je strmo dvignila.

Nekoč Borussijin veliki biser, zdaj pa Bayernov as, sicer pa Bavarec po »krvi in duši«, je v tej sezoni bliskovito stopil v ospredje. Gole zabija kot za stavo, v bundesligi je pri številki 6 in je najboljši strelec bavarskega velikana, v ligi prvakov je statistiko dopolnil s po golom in asistenco. Toda številke niso tiste, ki ga uvrščajo v enega najboljših igralcev Bayerna v uvodnem delu sezone, ampak preobrazba iz velikega upa v enega ključnih mož trenerja Pepa Guardiole.

Mario Götze se je v bavarskem moštvu še preteklo sezono uveljavljal v senci drugih zvezdnikov, se zadovoljil z vlogo rezervista, zdaj mu je Guardiola namenil osrednjo vlogo. Pa vendar, vprašanje je, ali bi Guardiola tako zaupal Götzejevim sposobnostim in ga potisnil v ospredje, če čudežni nemški deček v ozadju ne bi imel vplivnega »strica«, nikogar drugega kot prvega moža kluba Karla-Heinza Rummeniggeja.

»Prepričan sem, da natanko ve, kaj klub od njega pričakuje, in dobro ve, da mu klub neizmerno zaupa. On bo naredil, kar mora. Zato ker vanj verjamemo. Ima veliko samozavesti. Je odličen nogometaš,« je nekdanji as Bayerna, Interja, Marseilla že napovedal imenitno sezono svetovnega prvaka, odslej nedotakljivega igralca v Bayernovi ekipi. Guardiola seveda ni bil bedak, da ne bi pravilno razumel predsednikovih besed in tudi pričakovanja milijonov navijačev, ki dobro vedo, da je Götze sedanjost in prihodnost »Elfa«. Čeprav sta bila spomladi Pep in Mario na povsem različnih bregovih. Trener si je drznil celo zabrusiti, da Mario niti približno ni na Messijevi ravni. Pepovo mnenje je bilo kar preveč ostro, saj je prav zaradi njega Götze vztrajal pri selitvi iz Dortmunda v München.

»Pripravljen sem in zdrav. To je ključno. Moje telo se je navadilo na obremenitve in bremena, ki so mi jih naprtili. Počutim se odlično in vse drugo pride samo od sebe. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se mi bo odprlo. Res je pravi užitek igrati s temi fanti in pod taktirko trenerja,« je Mario vedel, da bo prej ali slej prišel njegov trenutek. »Saj imam komaj 22 let,« je tudi spomnil pretirano zahtevne in nestrpne »Fussball« navdušence.

Za Götzeja se je po zmagovitem golu v finalu svetovnega prvenstva življenje obrnilo na glavo. Mediji in paparazzi so nenehno prežali na vsak njegov gib, na vsako njegovo besedo, toda preživel je zrelostni izpit in potrdil, da je tudi inteligenten fant, ki je zelo hitro odrasel. O svoji prihodnosti ne govori veliko, dejal je, da bi nekoč lahko igral tudi v kakšni drugi ligi. »Poglejte Miroslava Kloseja. Pri 36 letih še igra v Italiji. Še 14 let imam časa, da ga ujamem,« je dejal najslavnejši nogometaš v družini Götze. Oče Jürgen je profesor na tehnični fakulteti v Dortmundu, starejši brat Fabian (24 let) igra za tretjeligaša iz münchenskega predmestja Unterchahing, najmlajši Felix (16) je član Bayernove selekcije do 17 let.

Mario ima pri Bayernu odprta vrata in priložnost, da v glavni vlogi piše novo veliko poglavje bavarskega velikana. Toda kljub izobilju pogreša velikega prijatelja. »Vem, da bo Marco konec sezone prost igralec. Pri Borussii sva se odlično ujela in zelo rad bi z njim igral v Bayernovem dresu,« je že odkril svojo novoletno željo: da bi prijatelj in še en as bogate nemške nogometne scene Marco Reus šel po njegovih stopinjah. Kar si je zaželel tudi Rummenigge.