Ni jih malo med poznavalci bavarske metropole, ki zatrjujejo, da je avgust eden od najlepših mesecev v mestu. Utrip turistov je viden, vračajo se domorodci s počitnic,v znamenitih pivskih vrtovih je živahno, dnevi so še dovolj dolgi in začenja se nogometna sezona. Toda ta avgust je prav poseben. Münchenčanom pa bo ostal v spominu po Bayernovem 6. zmagoslavju doslej v prestižni ligi prvakov po napetem finalu s Parižani v nenavadnem ozračju prazne lizbonske arene.

V običajnih razmerah bi bilo včeraj ob vrnitvi junakov iz Portugalske po vsem mestu zaznati rajanje, nogometaši bi se, kot veleva tradicija ob podobnih uspehih, predstavili množici privržencev na balkonu mestne hiše, glasno bi bilo že prej na letališču. Toda ukrepi proti širitvi zloveščega virusa so tudi zgodbo v nogometnem Münchnu zasukali po svoje, četudi proslavljanja po trgih, ulicah in gostinskih lokalih ob razpletu nedeljskega finala ni mogel ustaviti nihče. Res pa je, da je bilo število navzočih na tradicionalnih zbirališčih omejeno, pred velikim zaslonom v Olimpijskem parku, kjer so bile nekoč – pred selitvijo v sodobno Allianz Areno – Bayernove domače tekme, ponavadi pripravijo 2000 sedežev za ogled nogometnih spektaklov, tokrat je bila le četrtina teh.



A kakorkoli – pri največjem nemškem klubu so lahko spet ponosni na doseženo, tudi v tej nenavadni pomladi so se imenitno znašli in zabeležili dosežek, ki ga pred njimi ni še nihče. Od prvega dne do vključno nedeljskega finala so nanizali 11 zaporednih zmag! Zlasti v Lizboni je bila podoba igre moštva trenerja Hansija Flicka zelo prepričljiva: tekma z Barcelono bo ob izidu 8:2 ostala zapisana na posebnih straneh nogometne zgodovine, sledila je gladka zmaga proti Lyonu (3:0), ki je pred tem denimo izločil Juventus in Manchester City, in nato še v finalu veliki boj s Comanovim golom za zmago proti francoskim prvakom iz Pariza z opevanim napadalnim dvojcem Neymar-Mbappe. Slednji ni bil na takšni ravni kot denimo pred dvema letoma v finalu mundiala proti Hrvaški, Brazilec pa vnovič na tekmi odločitve ni potrdil pričakovanj javnosti in zlasti privržencev.

Navdušenje nekdanjih asov

Za povrh je imel Bayern v vratih izjemnega kapetana Manuela Neuerja, za mnoge najbolj kakovostnega čuvaja mreže na svetu. Skupaj z njim imata Jerome Boateng in David Alaba izkušnje že iz zadnjega finala z münchensko zmago v ligi prvakov: pred sedmimi leti proti Dortmundu. Na Dunajčana Alabo so v naši severni soseščini upravičeno ponosni: že drugič je na evropskem vrhu kot eden ključnih igralcev nemškega velikana. Münchensko moštvo v polju deluje čvrsto, uigrano, domiselno in telesno vzdržljivo. Ohranja širok kader vrhunskih posameznikov, še vedno domači gen v osebi Thomasa Müllerja in obenem predstavlja novo paleto svojih asov, na katere so zdaj ponosni tudi njihovi predhodniki. Bastian Schweinsteiger, Philipp Lahm, Franck Ribery, Arjen Robben. Vsi omenjeni so bili akterji omenjenega finala 2013, pred včerajšnjo tekmo so v video sporočilih prenašali lepe želje sedanji Flickovi zasedbi, po koncu tekme pa zasuli družbena omrežja z besedami navdušenja in fotografijami veselja ...



Bavarci so se svoje šeste lovorike najboljših v Evropi lovorike veselili v hotelu na obrobju portugalskega glavnega mesta, za bivanje niso izbrali vrveža ob šestpasovnici v centru kot tabora Barcelone in Atletica. Toda oboji so se hitro, že po četrtfinalu poslovili od prizorišča. Nemški prvaki pa so na svoji poti vztrajali do konca in praznovali domala do vrnitve v domovino. Prvi strelec moštva Robert Lewandowski pa tokrat ob sebi, ko se je v jutranjih urah le odpravil v posteljo, ni imel svoje Anne, prav tako Poljakinje in nekoč vrhunske športnice s področja borilnih veščin. V njegovem objemu je bil namreč takrat pokal zmagovalca. Ki si ga je tako želel pred sedmimi leti, a je bil v tisti londonski noči član poražencev iz Dortmunda.