Tiskane izdaje
Costa do Sauipe – Pričakovanje svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji v dobesednem in prenesenem pomenu dviga ogromno prahu. Medtem ko delavci hitijo nadoknaditi zamudo pri gradnji štadionov, je vse več mrkih pogledov namenjenih predsedniku FIFA Seppu Blatterju, ki si je nakopal srd številnih – reprezentanc, sindikalistov, borcev za človekove pravice ...
V idiličnem letovišču Costa do Sauipe ni te dni nič kaj mirno. Napetost se je dodobra dvignila že pred jutrišnjim žrebom skupin predtekmovalnega dela, v katerem bodo 32 reprezentanc razdelili v osem skupin. Gnev dobršnega dela evropske nogometne javnosti si je Blatter nakopal z (ne)odločitvijo o jakostnih bobnih pred žrebom. To je storil le zato, tako so prepričani njegovi kritiki, da Platinijeve Francije, najslabše rangirane evropske reprezentance med udeleženkami SP, ne bi prestavili iz četrtega v drugi boben. Tega si ne želi nobena od nepostavljenih evropskih ekip. V četrtem bobonu jih je ta čas devet (BiH, Hrvaška, Anglija, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Rusija), tista, ki jo bodo z žrebom prestavili v drugi boben s sedmimi reprezentancami (Alžirija, Kamerun, Slonokoščena obala, Gana, Nigerija, Čile, Ekvador), se bo le stežka izognila skupini smrti – gotovo je bo čakal eden od nosilcev iz Južne Amerike (Brazilija, Argentina, Kolumbija ali Urugvaj) ter tudi močan evropski tekmec iz četrtega bobna.
»Tako se je odločil izvršni odbor FIFA, vsi predsedniki celinskih konfederacij. Prišli smo na žreb, zato žrebajmo. Naj izžrebajo vse ekipe, ne pa da eno kar določimo,« je namigovanja o favoriziranju reprezentance iz dežele predsednika UEFA zavrnil Blatter, za katerega lepih besed ta čas ne najdejo tudi pri sindikatu poklicnih nogometašev FIFpro. Zanj je nesprejemljiv in nečloveški urnik tekem. Ker dvobojev, ki so na sporedu ob 13. uri v najbolj vročih prizoriščih Natalu, Salvadorju, Recifeju in Fortalezi ter ob 16. uri v Manuasu v Amazoniji, nočejo prestaviti na pozne popoldanske ure, grozijo s tožbo. Nogometni sindikalisti so svoje zahteve podprli z zdravniško študijo, v kateri s pomočjo simulacij tekem v predvidenih razmerah – 38,5 stopinjah Celzija v notranjosti štadiona – dokazujejo, da je to nevarno za zdravje udeležencev. »Sprememba urnika ni možna, takšno je pač življenje,« jih je odpravil Blatter, ki za vsako ceno ščiti visoke pogodbe za televizijske pravice. Tekme se morajo v Braziliji začeti ob 13. uri, da jih bodo v živo množično spremljali tudi na azijskem trgu.
Velik kamen spotike so zamude in posledične nesreče pri gradnji štadionov. V svetovnih medijih je odmevala smrt dveh delavcev, ki so ju pod seboj pokopale tone ruševin na gradbišču štadiona Itaquerao v Sao Paulu, kjer naj bi 12. junija odigrali otvoritveno tekmo prvenstva. Vzrokov za nesrečo uradno še niso razkrili, ne morejo pa utišati namigov, da je šlo za malomarnost zaradi naglice ali pa zaradi izbire neprimernih materialov, za katero se skriva korupcija, s katero sta prepredena oba velika brazilska športna projekta, nogometno SP in OI leta 2016.
Pri FIFA in brazilskih prirediteljih so že priznali, da štadioni v Sao Paulu, Cuiabi in Curitibi ne bodo nared do februarja, kot je bilo načrtovano. Tudi stroški priprave na SP so bojda za poldrugo milijardo dolarjev že presegli proračun. Blatter, ki je moral pred kratim v bran vzeti tudi prireditelje SP 2022 v Katarju (na njihovih gradbiščih naj bi v suženjskih razmerah umrlo 44 migrantskih delavcev), pa ima debelo kožo. Pri 77 letih se še ni nasitil nogometnega vladanja. Leta 2015 naj bi spet kandidiral za predsednika.
