NZS v letu 2021 z največjimi prihodki in odhodki

Na krepko spremenjene zneske v poslovanju naše krovne nogometne organizacije vplivalo prirejanje EP do 21 let.
Fotografija: Radenko Mijatović, prvi mož NZS, je zadovoljen ob pogledu v poslovanje leta 2021. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Radenko Mijatović, prvi mož NZS, je zadovoljen ob pogledu v poslovanje leta 2021. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Nogometna zveza Slovenije (NZS) je na današnjem zasedanju skupščine v Ljubljani med drugim sprejela finančni načrt za leto 2021. V tem je za 19.892.717 evrov prihodkov in 19.881.510 odhodkov, tako da sta letošnja zneska precej višja kot prej, a predvsem na račun organizacije evropskega prvenstva do 21 let.

Kar zadeva prihodkovni del, je NZS v letu 2020 ustvarila za 12.313.824 evrov, letos pa največji delež prihodkov prispevajo televizijske in medijske pravice (24,5 odstotka oziroma 4,87 milijona evrov), EP do 21 let ima 20,8-odstotni delež, 18,9 odstotka prinaša Evropska nogometna zveza (Uefa), 14,9 odstotka sponzorske pravice, 6,4 odstotka Mednarodna nogometna zveza (Fifa), 5,3 odstotka dividende in trgovina, 3,2 odstotka javni viri, 1,7 odstotka vstopnine, 4,4 odstotka pa drugo.
Na odhodkovnem delu je NZS v letu 2020 realizirala za 12.296.583 evrov (za primerjavo leta 2018 15.107.394, leta 2019 pa 14.881.277), letos pa bo šel največji delež - 27,5 odstotka - za reprezentance (5.475.258 evrov), 23,4 odstotka bo namenjenih klubskim tekmovanjem, 20,8 odstotka EP do 21 let, 8,1 odstotka nacionalnemu nogometnemu centru, trgovini, amortizaciji in finančnim odhodkom, 7,7 odstotka deležnikom in infrastrukturi, 7,6 odstotka skupno NZS, 4,8 odstotka pa mladinskemu nogometu in »grassroots«.

Na skupščini so potrdili tudi spremembe v sistemu pokalnega tekmovanja od sezone 2022/23 naprej, in sicer bodo predkrog, 1. in 2. krog znotraj Medobčinskih nogometnih zvez. Od 3. kroga oziroma 1/16 finala pa bo tekmovanje po znanem sistemu potekalo do finala - s to razliko, da žreb ne bo delegiran oziroma bo brez nosilcev ter da bo o napredovanju odločala zgolj ena tekma.

Potrdili so sicer tudi progam dela za leto 2021, ki je tudi del novo sprejete strategije za obdobje 2021-2025. Ključne strateške usmeritve te strategije so razvoj kakovostne nogometne igre na vseh ravneh, uveljavljanje pomena in ugleda nogometa v družbi in uravnoteženo poslovanje in vlaganje v razvoj nogometa.

Del tega je tudi uvedba tehnologije VAR v slovenski nogomet, kar je NZS že preizkušala na tekmah 1. slovenske mladinske in kadetske lige v nacionalnem centru na Brdu, medtem ko bo prvi »off-line« test s produkcijskim partnerjem potekal na torkovem finalu članskega pokalnega tekmovanja.

Odločitev o morebitni vpeljavi tehnologije VAR v slovenski nogomet bo sprejeta po pridobitvi mnenja Fife, slovenska zveza pa razmišlja, da bi sistem poskusno vpeljala v 1. slovensko nogometno ligo s sezono 2021/22 na posameznih tekmah, s časom pa na vseh prizoriščih, so pred dnevi pojasnili pri NZS.

V viziji 2025 so pri NZS sicer zapisali še, da bi približno 75.000 prebivalcev Slovenije organizirano igralo nogomet (v letu 2020 je bilo število registriranih igralcev 57.504), še približno toliko pa naj bi se jih z njim ukvarjalo na neorganizirani ravni. Čeravno je morala NZS zaradi pandemije novega koronavirusa v preteklem obdobju med drugim preoblikovati tudi proračun, je v nagovoru predsednik NZS Radenko Mijatović poudaril, da so podaljšali sodelovanje z vsemi strateškimi partnerji, ob tem pa dobili tudi novega in finančno močnejšega sponzorja prve lige.

Preberite še:

Komentarji: