Od Ljubljančanov je bilo več škode kot koristi

Ljubljana – Za športnega direktorja Olimpije Milenka Aćimovića prednovoletni dnevi niso kaj prida veseli. Predvsem so delavni, saj bodo zeleno-beli nogometaši že 8. januarja končali počitnice. S kom in kako močna bo šla Olimpija v boj za vrh in Evropo, je vprašanje, ki najbolj vznemirja privržence Ljubljančanov.

S potrditvijo Izeta Rastoderja na čelu kluba je Olimpija razrešila eno od organizacijskih dilem, druge so povezane s športnim delom. Bo prvi dan priprav zasedba že dokončno oblikovana?

Z današnjim dnem je moštvena podoba enaka kot zadnji dan prvenstva, nihče ni odšel in nihče ni prišel. To ne pomeni, da ne rešujemo kadrovske križanke, a selekcioniranje zasedbe zahteva nekaj več truda in časa. Nimam česa skrivati, načrtujem, da na prvi dan priprav ne bo vsaj šestih igralcev, ki so v zdajšnjem moštvu. Z njimi se bomo enostavno razšli. Za marsikoga bo presenečenje, kdo bo med njimi.

Sta na seznamu tudi Nik Omladič in Boban Jović?

O njiju se veliko govori in piše, ampak realno stanje je takšno, da klub za nikogar ni prejel uradne ponudbe. Zato bi o njiju težko povedal kaj več, ker konkretne ponudbe nimam na mizi. So le neuradne, o katerih ni smiselno govoriti. Ene so lahko realno izvedljive, druge sodijo v kategorijo, če bi ...

Dejali ste, da potrebujete zmagovalce. Jih ta ekipa nima?

Bodimo iskreni, če v soboto v Ljudskem vrtu nesrečno izgubimo dve točki, potem ko smo imeli vse tri tako rekoč v žepu, naslednjo tekmo pa izgubimo proti Krki, je kot beli dan jasno, da ključna težava ni pomanjkanje kakovosti, pač pa zmagovalne miselnosti. Če sem konkreten: Nik in Boban bi v Mariboru na sto in več načinov lahko preprečila mariborsko akcijo, ki je pripeljala do izenačenja, a sta izbrala edinega napačnega. Nik je, na primer, v Domžalah zastreljal enajstmetrovko in še dve priložnosti. Tudi Boban se ne more pohvaliti z bleščečo statistiko. Nista edina, govorim le o naših najvidnejših in najboljših igralcih, od katerih pričakujemo, da bosta prevesila jeziček na tehtnici. Pri igralcih najbolj pogrešam ambicioznost, lakoto po zmagovanju in tudi po osebnem zadoščenju. Da jih ne zadovoljuje samo gol, dva, podaja ali dve, šprint ali dva ... V tem imajo igralci in moštvo še veliko rezerve.

Ali znižanje stroškov omejuje selekcijo?

Denarja ni nič manj kot pred mesecem ali dvema. Za slovensko ligo ga je dovolj, za kaj več je druga zgodba. Sestavljanje igralskega kadra je odvisno predvsem od odhodov igralcev. Zadeve so namreč kar zapletene. Če bi na primer priprave začeli danes, bi imel na voljo šest napadalcev. Moj končni cilj je, da prvo moštvo šteje 25 igralcev, ki bodo priprave opravili v Turčiji in bodo 21. februarja zdravi in nabrušeni za prvo tekmo, derbi z Mariborom. Selekcijo bomo dopolnjevali z odhodi. Ne moremo si privoščiti, da bi samo kopičili igralce.

Ali je predsednik in mecen hkrati odprl mošnjo za domače in tuje okrepitve?

Za našo raven imamo dovolj denarja, pri čemer so razmere na trgu trenutno tudi zelo ugodne za nakupe. Ponudba je namreč večja od povpraševanja, čeprav bo marsikateri igralec vztrajal do zadnjega, da bi obdržal svojo ceno. Ampak tega se zavedam in to sem vzel v zakup. Bolj ko se bo bližal začetek sezone, večja bo ponudba. Raje pa bi videl, da bi že ujel igralca, ki ga potrebujemo, da bi z nami opravil celotne priprave. Lahko povem, da bo na levem branilskem položaju igral tujec. Tu bomo zavestno tvegali, potrebujemo izkušenega igralca z zmagovalno miselnostjo, ki je to moštvo še nima.

Na direktorski stolček ste sedli, ko se je sezona že začela, toda časa za natančno oceno, kateri so kritični položaji v moštvu, je bilo dovolj. Kje je Olimpija najbolj šibka?

Najtanjši smo na obeh bočnih branilskih položajih, ki sta za naš način igre ključna. Ob Andražu Šporarju nam manjka tudi drugi napadalec ali izrazit strelec, tudi nad učinkom krilnih napadalcev nisem najbolj zadovoljen, predvsem so priigrali premalo asistenc. Toda vse to se da popraviti, nekaj z okrepitvami, drugo pa s treningi.

Si lahko privoščite Benjamina Verbiča?

Mislim, da predsednik ne bi imel večjih težav, drugo je, da on nima kakšne posebne želje za prestop k Olimpiji.

Ima Darko Karapetrović vašo stoodstotno podporo?

On in strokovni štab imata moje popolno zaupanje. Od njega pričakujem, da bo pripravil moštvo za drugi del sezone, ki se bo razlikoval od prvega. Manj bo naporov in slabših igrišč, zaradi katerih je bilo več poškodb. Pričakujem, da bodo telesno odlično pripravljeni in seveda zahtevam boj za vrh lestvice ter najmanj uvrstitev v Evropo.

Člansko moštvo nima svojega domačega vadbenega središča. Kje bo treniralo?

Kodeljevo bo naša prva zimska baza in umetno igrišče. Tudi v Spodnji Šiški nam gredo na roko in se trudijo. Na voljo imamo dve igrišči z naravno travo, ampak tam nimamo miru. Želje so, toda v Ljubljani ni mogoče najti dveh ustreznih igrišč za kakovosten trening. Rad bi, da bi tudi mladinci trenirali ob članih. To so pomembne podrobnosti za razvoj mladih igralcev, saj vidijo, kako se trenira v članskem moštvu in se še učijo hkrati. Upam, da se bo v novem letu na tem področju kaj premaknilo. Obljube so.

Ali Olimpija sploh lahko vzgaja nogometaše glede na vse težave, s katerimi se soočate v klubu?

Seveda lahko, ampak žal se je klub vso jesen ukvarjal s tem, da bodo igralci imeli slačilnico in opremo, da se bodo imeli kje prhati ter podobno. Olimpija se spopada izključno z osnovnimi težavami, ki so povezani z razmerami za trening.

Če bi sestavili ekipo Ljubljančanov, ki igrajo za Domžale, Maribor in Celje, bi bila Olimpija prvak. Je neljubljanska podoba moštva ena od največjih slabosti Olimpije?

Niti najmanj. Stremim izključno k temu, da ima Olimpija kakovostne igralce. Morda bodo nekateri zagnali vik in krik, toda doslej sem imel največ težav prav z nadarjenimi Ljubljančani in z njimi je imel klub več škode kot koristi. Vem pa, da bi imeli navijači najraje enajst Ljubljančanov, enajst igralcev iz lastne mladinske šole in povrhu še enajst dobrih nogometašev. Tudi v Mariboru ni veliko Mariborčanov, na koncu šteje le kakovost. Tudi če bi imeli vse najboljše, ni nobenega zagotovila, da bi vsi izbruhnili prav pri Olimpiji. Nekaterim morda celo ustreza, da se razvijajo v drugih klubih, kjer ni pritiska.

Ste zadovoljni z delom v mlajših kategorijah?

Prej sem že omenil, da mlajše kategorije delujejo v domala neustreznih razmerah. Iz njih poskušamo vsi izvleči, kar je mogoče. Toda naša največja težava je, da igralcev, ki prestopajo iz mladinske v člansko kategorijo, ne moremo ustrezno pripravljati in vzgajati za prehod v višji starostni in zahtevnejši kakovostni razred. Olimpija bi potrebovala klub v 2. SNL ali 3. SNL, v katerem bi igralci nadaljevali svoj naravni razvojni proces in bi si nabirali izkušnje. Najbolj nadarjenih seveda ni težko poriniti naprej, ampak na njih praviloma pozneje niti ne moremo računati, ker jih prej ali slej odkrijejo tuji klubi. Nam manjka zadnje selekcijsko sito, v katerem se v prvoligaške igralce izbrusijo najbolj vztrajni in tisti, ki zaradi svojega poznejšega psihofizičnega razvoja odrastejo pozneje.