Tiskane izdaje
Joao Alves de Assis Silva bi ta trenutek moral poležavati na peščeni plaži in uživati ob srkanju najznamenitejšega brazilskega koktejla caipirinhe. Toda zdaj se znoji na nogometnem igrišču in še bolj uživa. Napadalec Brazilije, bolj znan pod vzdevkom Jo, piše nemara svojo najbolj čudežno in v pestri karieri tudi najsrečnejšo zgodbo. Z dvema goloma je ob prvem zvezdniku »seleçãa« Neymarju najboljši strelec generalke za SP 2014.
Leandro Damiao ne igra na celinskem pokalu. Zdravi se. Nesojeni član brazilske nogometne reprezentance je zaradi poškodbe tik pred zdajci ostal brez generalke pred svetovnim prvenstvom prihodnje leto, morda pa tudi brez vrhunca naslednje leto. Ni kaj, vrhunski šport ne pozna milosti, a prinaša tudi zasuke za pravljične razplete. Jo, kot Damiaova zamenjava, je v glavni vlogi pravljice.
»Načrtoval sem kratke počitnice, ki pa jih je končal, še preden so se začele, selektorjev klic. Zdaj sem tu in srečno sem zabil dva gola v dveh tekmah, čeprav sem igral v zadnjih minutah. Ampak na igrišču nas je enajst in smo skupina,« je dejal Jo ob svoji čudežni preobrazbi od igralca s počitniškimi željami do enega od odkritij Luiza Felipeja Scolarija. V brazilsko moštvo je vskočil prav namesto poškodovanega Damiaa.
Jo uživa v vsaki sekundi in se zahvaljuje, kot vsak pravoverni Brazilec, Jezusu Kristusu, da je dobil lepo priložnost in jo učinkovito izkorišča. O tem, da bi bila zdaj lahko njegova želja, da v prvi enajsterici zamenja Freda, še ne pomišlja. »Prizadevam si izključno to, da na treningih trdo delam in izpolnjujem selektorjeve zahteve. Kar zadeva Freda, je zame še vedno najbolj raznovrsten napadalec. Imava zdrav in tekmovalen odnos, tako kot ga imajo drugi. Nimam razlogov, da bi mu zavidal. Ko zmagujemo, zmagujemo vsi, ne le en igralec.«
Od leta 2008 Jo ni oblekel reprezentančnega dresa. Tedaj resda le olimpijskega, toda veljal je za napadalca, ki bi lahko zapolnil vrzel po Ronaldovi upokojitvi. Razvoj ali pa nazadovanje reprezentance je otrok Corinthiansa (Sao Paulo) spremljal v vlogi stranskega igralca, a je pod taktirko »Big Phila«, kot pravijo Scolariju, že občutil preobrazbo komaj 22. reprezentance na svetovni lestvici. »Selektor v vsaki tekmi išče podrobnosti, ki vodijo k napredku. Iz mojega zornega kota vidim bolj zrelo in bistro moštvo. Pospešil je razvoj, evolucija je očitna. Ustvaril je moštveni duh, v katerem daje vedeti, da je zadovoljen z nami,« je dejal rezervist, ki ima odličen potencial, da bi lahko SP prihodnje leto začel kot osrednji napadalec petkratnih svetovnih prvakov. Seveda, če ... Jo ima težaven značaj, če bi sodili po razgibani karieri, ki ga je že kot najstnika peljala v Moskvo, kjer je zablestel v moštvu CSKA. Zanj je v 77 tekmah zabil 44 golov. Navdušil je Manchester City, ki je leta 2008 zanj plačal dobrih 20 milijonov evrov in namesto strelca dobil nepredvidljivega igralca. Na trenutke je zablestel, še večkrat je mrknil. Do leta 2011 so si ga izmenjavali Manchester City, Everton in Galatasaray, dokler se ni vrnil v domovino, vmes je trenerjem povzročal veliko gorja. Naslednik Alexa Fergusona pri Manchster Unitedu David Moyes ga je med drugim suspendiral, ko je vodil Everton. Jo si je namreč brez trenerjevega dovoljenja privoščil rehabilitacijo v domovini.
Postavni Jo, ki ima še to prednost, da je njegova »delovna« noga leva, je, kot mnogi drugi rojaki, svoj razkošen talent razkril šele takrat, ko je okusil trd legionarski kruh. V Evropi je šel skozi šolo odraščanja in zato plačal davek, da bi si doma vrnil samozavest za nov zalet.
