Osem let od senzacije Kekovih na Wembleyju

Do velike zmage resda vodi le ena pot - Angležem bi se moralo kaj zalomiti, gostje bi morali imeti več sreče kot Delboy Trotter s policisti.

Objavljeno
03. oktober 2017 23.26
FBL-EUR-C1-BAYERN-DORTMUNT-STADIUM
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Kaj bo opravila Slovenija jutri na Wembleyju? Nič, predzadnja tekma kvalifikacij za SP v Rusiji bo končala kalvarijo Srečka Katanca, nedeljska tekma s Škotsko bo imela le revialni pomen, bi rekli pesimisti. Kdo ve, v nogometu smo videli že veliko večje senzacije, kot bi bila morebitna zmaga Katančeve zasedbe v Londonu, bi odvrnili optimisti.

Novi Wembley, ki so ga odprli pred desetimi leti, je podobna trdnjava, kot je bil legendarni objekt, zgrajen aprila 1923. Angleži so dejansko na njem izgubili le eno kvalifikacijsko tekmo, četudi poraz s Hrvaško pol leta po uvodni slovesnosti Otočane boli še danes. Tudi prej je bilo podobno: v boju za euro so izgubili leta 1999 s Škotsko in 1983. z Dansko, na poti do svetovnega prvenstva jih je zadnja ustavila Nemčija daljnega oktobra 2000! Kako naj potem računajo na senzacijo razrvani Slovenci, ki se bodo jutri zvečer soočili z enim od najboljših angleških rodov v zadnjih dvajsetih letih?

Septembra je minilo osem let od prvega slovenskega obiska Londona, ko je reprezentanca Matjaža Keka tedaj v prijateljski tekmi izgubila z Anglijo z 1:2, a v resnici več dobila, kot je izgubila. Spomin na 30. minuto ne bo zbledel: Wayne Rooney je poškodoval Boštjana Cesarja v kazenskem prostoru gostov, sodnik namesto na prekršek v napadu pokazal na strel z bele točke, nesrečnemu »Cesiju« pa rumeni karton. Slovenci so bili pozneje enakovredni Angležem, poznavalci so govorili o manjši senzaciji, tako samozavestni so delovali Kekovi. Njihov položaj v boju za Afriko pred tekmo namreč ni bil obetaven, fante in strokovni štab je spoštoval le malokdo, šele tekma s Poljsko, ki je sledila čez tri dni, jih je dokončno postavila na nogometni zemljevid sveta.

Razmere pred jutrišnjim dvobojem Anglije in Slovenije so – vsaj navzven – delno podobne tistim izpred osmih let, četudi je razlika očitna: Slovenci danes nič več ne odločajo o svoji usodi. Tega ne morejo spremeniti, vplivajo lahko le na razplet londonske tekme. Recept za zmago z Angleži so nedolgo nazaj – na lanskem euru v Franciji – razkrili Islandci. Imeli so popoln dan, prezrli stavno kvoto 9,0 na svojo zmago in osupnili svet. Enaka kvota na stavnicah krasi jutrišnjo senzacijo Slovencev.

Do velike zmage resda vodi le ena pot – Angležem bi se moralo kaj zalomiti, gostje bi morali imeti popoln večer in več sreče kot Delboy Trotter s policisti. Josip Iličić bi moral odigrati najboljšo tekmo v reprezentančni majici, Jan Oblak bi moral braniti še bolje kot doslej, četudi sodi med najboljše vratarje na svetu, selektor Srečko Katanec bi moral močneje prisluhniti sodelavcema na klopi in manj sodelavcema na tribuni, zadeti bi moral z vsemi imeni, menjavami in taktiko, nad širino prečke in obeh vratnic bi se morali jeziti Kane, Sterling, Rashford, ... Potem bi lahko dočakali streljanje gostiteljev s slepimi naboji in morda tudi gol à la Cimerotić, Rudonja, Osterc, Aćimović, Pečnik itn.