Perezovi prvi vesoljci v novih vlogah

Predsednik nogometnega velikana Reala sestavlja izjemno vodstveno strukturo. Raul Gonzalez športni direktor.

Objavljeno
03. avgust 2014 01.55
G. N., šport
G. N., šport
Ob svoji poslovilni tekmi je Raul Gonzalez čustveno nagovoril navijače na polnem štadionu Santiago Bernabeu: »Real Madrid je moj dom in upam, da se bom nekoč vrnil.« Upanja najučinkovitejšega »kralja« v zgodovini kluba so se tako rekoč uresničila. Od vrnitve v svoj »dom« je oddaljen le še nekaj dni ali tednov, dokler vodstvo moštva tudi uradno ne bo potrdilo prihoda 37-letnega Raula.

Nekoč slovita Realova sedmica, ki je prve nogometne korake naredil pri Atleticu Madridu, bo prestopil v funkcionarske vrste in bo na položaju športnega direktorja zamenjal Miguela Pardezo. Ta je bil v tej vlogi vse od leta 2009. Takšen razplet je bilo pričakovati že v tednih pred lizbonskim finalom lige prvakov, ko je v domala vseh Realovih aktivnostih sodeloval tudi Raul. Bodisi kot ambasador kluba ali kot bodoči pomemben Realov vodilni mož.

Vrnitev ljubljenca navijačev in sina, ki ni bil izgubljen, ampak je po odhodu nabiral izkušnje in kilometrino za prestop med funkcionarje po koncu kariere, je še ena v nizu načrtne kadrovske politike Realovega predsednika Florentina Pereza, po kateri najpomembnejše vloge v klubu prevzemajo legendarni nogometaši iz prvega rodu, ki mu je poveljeval gradbeni mogotec. Lani je Perez aktiviral Zinedina Zidana, ki je v tej sezoni prevzel Realovo B-moštvo – Castillo. Letošnje poletje je v strokovni štab vrnil Fernanda Hierra, ki je pomočnik trenerja Carla Ancelottija. Zidane, Hierro in Raul so tudi odlični prijatelji, med njihovimi pomembnimi podrobnostmi pa kaže omeniti še denarno neodvisnost. Vsi trije so namreč milijonarji.

V zdajšnji vodilni strukturi je sicer še en slaven nogometaš Emilio Butragueno. On je tako rekoč druga violina in Perezov najtesnejši pomočnik. Raulov vstop v Realov ustroj je vse prej kot naključen. Perez je z njegovim prihodom tako rekoč razširil Realov vpliv na najmočnejša nogometna območja. Zidane je neuradni ambasador za francosko in italijansko območje, Hierro (sezono je igral za Bolton) pokriva Veliko Britanijo, Raul bo odgovoren za Nemčijo, kjer se je v dresu Schalkeja učil nemške discipline in reda, hkrati pa si je zaradi svojega džentlemenskega pristopa in tudi odličnih iger prislužil veliko spoštovanje. Za špansko govoreče države v Južni Ameriki je Real že zdavnaj najpomembnejši klub na svetu, Arabski polotok pa je ob Hierrovih in Raulovih izkušnjah s svojimi poslovnimi zvezami s šejki že pod svoje okrilje prevzel Perez.

Raul, oče petih otrok (štirje sinovi in hči), je šele junija končal izjemno igralsko kariero. Zadnje gole je zabijal za katarski Al-Saad, pri čemer je dveletno obdobje na Arabskem polotoku po dveh nemških sezonah izkoristil za izpopolnjevanje angleškega jezika in študij športnega menedžmenta. Kljub pomanjkanju izkušenj bo imel ustvarjalni mir. Perez je povedal, da se bo nekaj mesecev spoznaval z nalogami športnega direktorja, da bo lahko v prihodnosti tej funkciji namenil še večjo pomembnost in odgovornost. Med drugim bo Raul opravljal skoraj na las podobno vlogo, kot jo je imel Zidane, ko je moštvo vodil Jose Mourinho. »Zizou« je bil vez med moštvom in vodstvom, kar bo zdaj tudi Raul. Šele pozneje, ko se bo do potankosti seznanil s skrivnostmi prestopov, skavtinga, sestavljanja moštev in drugih opravil, bo dobil priložnost za samostojno sestavljanje moštva in ključno oceno pri nakupih najboljših igralcev in izbiri trenerjev.