Tiskane izdaje
Ljubljana – Nogometaši Domžal so v spektakularnem ozračju Stožic, ko je prvič doslej njihovo domačo tekmo spremljalo prek 10.000 gledalcev, remizirali z velikim Marseillom – 1:1. Po kakovostni predstavi in hitrem vodstvu gostiteljev so se ponujale misli o zapravljeni priložnosti za zmago, toda rumeno-modri zdaj še naprej sanjajo o nadaljevanju velikega poletja. Povratna tekma za vstop v EL bo v četrtek v Franciji.
To ni bil običajen avgustovski četrtek, ko po severni ljubljanski obvoznici drvijo le turisti, domači in tuji, »gastarbajterji«, tovornjakarji. Ne, tokrat je oživela stožiška nogometna arena, bolj kot kdajkoli v tem poletju. Resda se v Domžalah ponašajo s 96 let dolgo nogometno zgodovino, a takšne tekme kot sinoči na največjem slovenskem štadionu še niso igrali – prek 10.000 navzočih je pritegnil boj rumeno-modrih z velikani s cenjene francoske nogometne scene.
Toda desetkratnih prvakov iz dežele galskih petelinov se Domžalčani dejansko niso ustrašili. Uresničevali so besede svojega uspešnega stratega Simona Rožmana, ki je tako živahno ob klopi kot Jürgen Klopp v Liverpoolu od uvodne minute »igral« s svojimi fanti zgodovinsko tekmo. Ni še minila niti druga minuta stožiškega spektakla, že se je Jan Repas spretno znašel v kazenskem prostoru slovitih tekmecev, a takrat gola še ni bilo. So pa v naslednjem napadu polne tribune onemele – z izjemo glasnih 350 navijačev iz Marseilla –, ko je žoga obtičala v mreži Domžalčanov, vendar so si gostitelji skupaj s privrženci kar oddahnili, ko so se ozrli k dvignjeni zastavici stranskega sodnika zaradi ofsajda …
A ta trenutek je bil tudi v opozorilo, da nikar ne kaže pustiti lukenj v obrambi, kar se je zgodilo za začetek. Toda nadaljevanje je po tem burnem uvodu prineslo scenarij o tistem čarobnem večeru, ki ga je v pričakovanju izjemne predstave napovedoval trener Rožman. Iz minute v minuto je namreč njegovo moštvo delovalo bolj zanesljivo in ustvarjalno, prav glede slednjega je – tako kot v prejšnjem evropskem kolu proti Freiburgu – nase odgovornost prevzel prerojeni režiser domžalske igre Senijad Ibričić. Svetlolasec iz Sanskega Mosta na zahodu Bosne je nekoč že omrežil vselej zahtevno splitsko nogometno občinstvo, zdaj navdušuje domžalske privržence.
In prav eno takšnih mojstrsko natančnih potez je uprizoril v 12. minuti za podajo pred vrata, ko se je kot blisk obrambi gostov izmuznil Amedej Vetrih in zadel za vodstvo proti velikemu francoskemu klubu.
A naključni obiskovalec si niti v nadaljevanju tekme največkrat ne bi mislil, da tekmeca ločita neprimerljivi razliki v zgodovini uspehov, proračunu, vplivu v nogometni Evropi. Na igrišču so fantje v rumenem uresničevali načrt o igri z veliko gibanja, aktivnosti na polovici Francozov, vztrajnosti, da bi še v drugo zadeli. In prav blizu so bili domači vodstvu s sanjskih 2:0, ko je Ivan Firer, prav tako eden osrednjih junakov podviga proti Freiburgu, imenitno meril, a je vratar Steve Mandanda, lani francoski reprezentant na euru, tik pod prečko žogo odbil v kot.
Domžale so dolgo dogajanje na stožiški zelenici ohranjale pod nadzorom, a napočile so tudi francoske minute. Dvakrat je domače z zanesljivim posredovanjem rešil čuvaj mreže Dejan Milić, glasen aplavz pa je pospremil rumeno-modre na premor v slačilnico. »Ah, ko bi dali še enega,« so si želeli že tako navdušeni gledalci, kmalu bi jim sanje uresničil Firer, za njim še Repas, nakar je nogometni ponos Provanse spoznal, da bi vrag lahko odnesel šalo, vznemiril občinstvo najprej z golom, razveljavljenim zavoljo ofsajda, nato pa s Sansonovim izenačenjem. Tu tudi sinoči zbran in zanesljiv Milić ni mogel pomagati – Marseille je z golom na tujem takrat uresničil cilj. A Rožman s svojimi fanti še zdaleč ni vrgel puške v koruzo, to še ni bil konec čarobnega večera. Spet se je namreč dogajanje preselilo pred vrata gostov, vztrajnosti in lepih zamisli Francozi Domžalčanom niso uničili, a gola ni bilo več.
Revanša ponuja uganke, glasno ploskanje ob koncu pa je razkrilo še eno lepo poglavje sožitja med tem rumeno-modrim moštvom in privrženci na tribunah.
Simon Rožman, trener Domžal: "Iskrene čestitke mojim fantom. Začutili so, da lahko igrajo na veliki sceni. Žal mi je, da po res dobrem začetku nismo šli na dva zadetka prednosti, kar bi mogoče prevesilo vse skupaj na stran, ki bi bila za nas idealna. Ampak realno so nas tekmeci prisilili tudi v fazo obrambe. Tekmo bi razdelil na 20 naših minut, 20 njihovih, drugo pa je bilo enakovredno. Borbenost je bila na naši strani, malo je zmanjkalo, ampak iskrene čestitke še enkrat. Vrata naših sanj so še vedno odprta. Iskrena hvala tudi navijačem."
Rudi Garcia, trener Marseilla: "Nisem bil presenečen, posvaril sem svoje fante, da Domžale znajo igrati, kar govorijo tudi rezultati. Premagali so, denimo, Freiburg, pa lani West Ham. Morali bi bolje iti v tekmo. V prvem polčasu so bili domači telesno boljši, mi pa smo puščali preveč prostora in delali preveč napak, kar je dalo zagon gostiteljem. V drugem polčasu smo bili bolj agresivni in tudi zadeli."
