Tiskane izdaje
Beograd, Zagreb, Bruselj, Pariz, Barcelona, Ljubljana. To je svetovljanska, igralska in menedžerska pot 56-letnega direktorja NK Olimpija Ljubljana Ranka Stojića. Pred tednom dni je minilo prvih sto dni, odkar je nekoč odlični vratar v vlogi glavnega operativca kluba.
Športno Ljubljano je prebudila nogometna Olimpija. Je na vrhu SNL, igra atraktivno, v glavnih vlogah so tudi domači fantje, v Stožicah se navijači štejejo v tisočih. Kot da bi sanjali. Je bilo sploh mogoče v tako kratkem času storiti in pričakovati več?
Zadovoljstva ni mogoče skriti, toda nič nam ni bilo podarjeno, trdo smo delali, da smo prišli do tega položaja. Za uspešno zgodbo je najbolj zaslužen predsednik Milan Mandarić, šele nato sledijo drugi sodelavci z menoj na čelu. Ne da se na kratko opisati, kako je stekla zgodba, ker smo jo vendarle ustvarjali vsi skupaj. In predvsem za njo niso le trije meseci trdega dela, pač pa pet, šest. Toda niti malo nas ni, še posebej ne mene, zajela evforija, trdno stojimo na tleh in se zavedamo, da smo šele na začetku poti. Doslej smo postavili le prvi temelj, imamo dobro bazo in lepo izhodišče. Sicer pa me ne zanimajo izmišljeni naslovi prvakov prve četrtine ali jeseni. Niti drugo mesto. Pomembno je, kaj bo na koncu.
Ob svoji predstavitvi je gospod Mandarić dejal, da tudi denar ne bo problem, da bi sestavili moštvo za napad na Maribor in organizacijsko spodoben klub, ki je imel vendarle veliko potenciala?
O zneskih ne bom govoril, ker jih ni mogoče izmeriti. Ne bom skrival, da je bila cena za to, kar smo dosegli, višja od pričakovanj. Ampak upoštevati je treba, da smo športni del kluba krepko dvignili na višjo raven, česar pa brez večjega vložka ne bi mogli. Verjemite mi, gospod Mandarić vsak dan računa. On je bil tisti, ki je ustavil še en nakup. Ocenil sem, da potrebujemo še enega obrambnega zveznega igralca, a je dejal, da je bilo dovolj nakupov.
Kaj je najbolj povečalo strošek?
Razlogi za višji vložek so razumljivi. Naš strokovni štab je bistveno večji kot v minuli sezoni. Po mojem prepričanju sta širina in kakovost ključnega pomena, če želimo, da bodo igralci in moštvo napredovali ter da bi bili uspešni. Delujemo na drugačen način, v Srdjanu Djordjeviću z njegovima pomočnikoma imamo vrhunsko ekipo strokovnjakov za telesno pripravo, v vsakodnevno delo je dodatno vpet še en strokovnjak. Brez širokega, ustrezno izobraženega in kakovostnega strokovnega štaba ni možno napredovati in razvijati mladih igralcev. Radi bi vzgojili nogometaše z visoko tržno vrednostjo, ampak to brez primernega vložka v usposobljene ljudi ni mogoče izpeljati. Če smo želeli pripeljati ustrezne tuje okrepitve, smo morali plačati več. Vsak igralec, preden sprejme ponudbo, preveri, kam gre. In kaj je videl, ko je preveril Olimpijo? To so podrobnosti, s katerimi sem jaz odlično seznanjen. Vem, da je v takšna okolja, v katerih ni bilo zanimanja navijačev, in v moštva brez uspehov težko privabiti kakovostnejšega Portugalca ali Francoza.
V celostno podobo kluba sodi tudi ustrezno organiziran administrativni del kluba in stalni dom. Olimpija je še vedno nekakšen tujek v lastnem mestu. Je res, da bi imela Olimpija v Grosupljem svoj dom?
Ustvarjamo klub na vseh ravneh, toda preveč dela je, da bi lahko čez noč naredili vse, kar ni bilo narejenega doslej. Nedavno smo se preselili iz objekta, kjer je Olimpija prej imela administracijo, krepimo se tudi v organizacijskem delu. O vadbenem centru pa vem le toliko, da je bilo Grosuplje ena od možnosti, kako je zdaj, ne vem. To je stvar predsednika, ki pa je odvisna tudi od poslovnih odločitev. Menim, da ne bo vlagal denarja v nekaj, kar ne bo njegovo, če govorim izključno o vadbenem centru. Po mojem prepričanju bi bilo treba spremeniti zakonodajo ali pravilnik o vlogi zasebnega lastništva v nogometu.
Vam ljubljanski župan Zoran Janković ne more ponuditi ustreznejše mestne lokacije?
Nam je pomembno, da imamo v županu navijača, ki nam iskreno poskuša pomagati. In to imamo!
Ste pri gradnji članskega moštva in ob drugih organizacijskih preoblikovanjih morda pozabili na bržčas še pomembnejši del športne piramide – na mlajše kategorije. Kakšna je prihodnost mladinskih kategorij kluba?
Po pravici povedano smo nameravali v pičlem mesecu preustrojiti celotno mladinsko šolo, toda to je bil v tem obdobju prezahteven zalogaj. Na vsak način tudi ne bi bilo dobro, če bi se projekta lotili brez celovitega načrta. Bilo bi nepošteno tudi do vseh, ki so bili doslej vpeti v delo, in bi jih odslovili. Z vsemi smo podaljšali sodelovanje do konca leta, v tem času pa bomo pripravili načrt, kako in komu zaupati mladinski ustroj.
Olimpija navdušuje z igro, ki je napadalna, atraktivna in učinkovita. Kako ste s trenerjem Marijanom Pušnikom uglasili želje in pričakovanja. Ste z njim dobili, kar ste si želeli?
Preden sem se odločil za trenerja ali preden sva se pogajala o plači, sva se o vseh podrobnosti igre in filozofije izčrpno pogovorila, pri čemer neznank ni bilo veliko. Glavne smernice sem postavil jaz, trener se je z njimi seznanil in se strinjal. Poudaril bi, da nikjer, kjer sem deloval, nisem imel težav z uveljavljanjem avtoritete. Tudi tukaj se ve, kdo je šef. Toda ne vpletam se v delo trenerja in ne ukazujem, kdo naj igra. Pomembno je bilo, da sva se ujela v tem, kakšen bo koncept dela, in predvsem v tem, da je trener najbolj odgovoren za to, da se zamisli lahko izpeljejo. Na koncu bo vendarle on tisti, ki bo pobral največ čestitk za dobro opravljeno delo.
Pomanjkanja izkušenj in znanja vam res ni mogoče očitati, pa vendar, katera od evropskih nogometnih filozofij je vaš ideal in jo poskušate prenesti v Olimpijo?
Način dela in igra, ki bi ju rad videl pri Olimpiji, sta nekakšna zmes nizozemske, francoske in španske filozofije. Veliko sem jih proučeval in mislim, da so najuspešnejše v zadnjem desetletju. Italijanska, ki sicer ima vrednost v taktiki, je po malem minila.
Ena od vaših prvih potez je bila, da se pri Olimpiji ne govori o Mariboru. Začuda tudi iz tabora velikih tekmecev ni bilo veliko slišati o vašem angažmaju. Kako ste ubežali pred mariborskim izzivanjem?
Nimate prav, na začetku so se me Zahovićevi prišepetovalci kar dobro lotili in usmerili precej moči, da bi me zamajali, ampak zdaj so se umirili. Mariborčani so postali previdni, kar pa še ne pomeni, da smo mi toliko močnejši. Za nas je Maribor še vedno klub za zgled. Organizacijsko je na višji ravni in tudi moštvo je še vedno odlično, pri čemer nima le enajst odličnih igralcev, marveč precej več, sedemnajst, osemnajst. Maribor je sestavil moštvo za evropsko ligo ali ligo prvakov in ne za SNL. Toda pomembno je, da mi ohranjamo trezne glave. Da nas ne zajame zavajajoča evforija, da se zavedamo, da bo še več dela prineslo boljše rezultate. Ne smemo si domišljati, da smo že presegli načrte, ker če bi šlo tako hitro, potem bi bili vsi klubi dobri. Enostavno se ne smemo vesti vzvišeno in nikomur ne bom dopustil, da bi šel prek mojih prepričanj.
Gorice, ki ste jo na lestvici prehiteli tudi s pomočjo Maribora, se ne bojite?
To je vendarle šport.Gorico sem tudi ob porazu v Ljubljani videl iz drugega zornega kota. Lahko bi bilo tudi 2:2 ali pa 4:3. V Kopru je tudi ugajala, vidi pa se, da ima uravnoteženo zasedbo in da imajo trenerji občutek za mlade igralce. Včasih je treba priznati tudi kakovost drugih.
Pri izbiri igralskega kadra ste imeli srečno roko. Združili ste izkušnje in mladost. Ali obstaja posebna formula za Olimpijino evolucijo?
Univerzalnega pravila ni. Dobili smo na primer Roka Kronavetra, ki še ne sodi v kategorijo starejših igralcev, a je izkušen. Še vedno se pri Olimpiji lahko tako uveljavi, da ga, na primer, prodamo v Anglijo. Dejan Kelhar je bil tudi zadetek v polno. Oba sta dobra, imata vrednost.
Andraž Šporar je postal tako rekoč vaš največji izziv. Najprej ste ga zadržali, nagradili z visoko plačo in mu zaupali še vlogo kapetana. Je njegov razvoj v skladu z vašimi pričakovanji ali željami oziroma je njegova vrednost že presegla milijon evrov?
Kar smo za Andraža predvidevali, se uresničuje in z nekaj sreče bo šlo vse kot po maslu. Vrednost je že višja od dveh milijonov evrov, a ne vem, če bi toliko lahko dobili. Na koncu znesek določa trg. Andraž je sicer fenomenalen profil napadalca. Ni nam treba posebej dvigovati vrednosti, kar klubi že vedo. Ne bomo pa ustavljali njegovega prestopa za vsako ceno.
Kako ocenjujete slovensko ligo? Selektor Srečko Katanec pravi, da všečnost in učinkovitost še ne pomenita kakovosti?
Meni je zelo všeč. Raje gledam hiter, odprt in učinkovit nogomet, kakršen se igra ta čas, kot zaprtega in dolgočasnega. Je atraktiven za navijače, ni pa toliko taktičen. Imidž je vsekakor dober. S Srečkom pa se bova o tej temi še pogovorila.
Kaj bo za vas uspeh?
Uspeh bo, če bo naslov posledica tega, kar delamo. Nogomet je pošten in vrne, če se veliko in kakovostno dela.
Ob prihodu v Ljubljano ste se soočili tudi s kritikami o vašem delu v Srbiji. Marsikdo vam še ne zaupa.
Nič nimam proti kritikam, ampak rad vidim, da je med njimi zaznati ravnotežje. Moje načelo je, da na vprašanje odgovarjam odkrito, če želim odgovoriti nanj. Lahko se odločim, da tudi ne bom dal odgovora. Rad pa bi povedal nekaj o sebi. Tako v igralski karieri kot pozneje sem bil najboljši takrat, ko sem bil pod pritiskom. Rad delam pod pritiskom. In še, ko bom odšel, bom odšel tako, da bo imela Olimpija čvrsto postavljene temelje.
