Pozor, Real in Barça: Prihaja čas Angležev in Nemcev

Največji nogometni zvezdniki ta čas domujejo na Pirenejskem polotoku, toda že v naslednjih dveh, treh sezonah bi se lahko ta položaj (še) bolj spremenil v prid Nemčiji in Angliji. Tamkajšnje lige (obe 1. in 2.) so magnet za navijače doma in po svetu, posledično bo kupna moč Bayerna, Borussie, Chelseaja, Liverpoola in drugih še večja kot danes.

Časi brezglavega zapravljanja denarja bodo kmalu dokončno mimo tudi v evropskem klubskem nogometu. Pa ne le zavoljo dejstva, da je na voljo vse manj virov sredstev, pač pa zaradi direktive Evropske nogometne zveze (UEFA), tako imenovanega finančnega ferpleja, ki bo gotovo spremenil razmerje moči na klubskem zemljevidu na stari celini.

»Poglejte, več kot 50 odstotkov klubov sleherno sezono konča v rdečih številkah, trend pa je iz leta v leto bolj jasen in trden. Vsi vemo, kam to vodi. Zapravljali so več, kot so zaslužili. UEFA bo ustavila spiralo, ki nas vleče le navdzol. Ne želimo 'uničiti' klubov, pač pa jim pomagati, da bodo dolgoročno vzdržni in bodo lahko preživeli to krizo. V nasprotnem primeru se nam ne piše dobro. Celo lastniki klubov nas pozivajo, naj čim prej implementiramo finančni ferplej, ker sami ne morejo brzdati rasti mase plač in drugih izdatkov,« je razkril Michel Platini. Prvi mož UEFA naj ne bi popustil, najpozneje v sezoni 2015/16 ne bo več gledanja skozi prste grešnikom.

Besede 58-letnega Francoza pomenijo, da bodo najboljši nogometaši še vedno domovali tam, kjer jih bodo lahko najbolje plačali. Logično. V tej igri »poštenja in večje preglednosti« bodo na boljšem klubi iz držav, ki jih gospodarska kriza ni prizadela tako močno kot druge, denimo sredozemske države, predvsem Italijo in Španijo. V tamkajšnjih ligah namreč še vedno vzdržujejo visoke plače večine nogometašev, kar ni v sozvočju z gospodarskim položajem držav in klubov. Ti so iz leta v leto bolj zadolženi.

Italijanom delno že uspelo

Že v sezoni 2013/14 bo zavel svež veter na Apeninskem polotoku. Prišlo bo do prerazporeditve prejemkov iz naslova prodaje TV pravic; bolj konkurenčna bodo – delno tudi na račun tistih na vrhu – nižje rangirana moštva. Zadnji trije, torej klubi, ki izpadejo v serie B, bodo po novem prejeli vsak po 30 milijonov €, kar je veliko več kot doslej (od 7,5 do 22 milijonov). To redistribucijo bo veliko težje doseči na Iberskem polotoku, kjer se hegemona Real Madrid in Barcelona na vse kriplje upirata kakršnimkoli spremembam, po katerih bi izgubila del sredstev. Za primerjavo: Barça in Real prejemata vsak po približno 140 milijonov evrov iz skupne vsote 655 milijonov €, kolikor za eno sezono iztržijo španski klubi. Torej skoraj polovico vsega! Toliko ne prejme – iz naslova TV pravic – noben klub na svetu. To je usodno za »slabše« klube. Proračun Raya Vallecana (19,9 mio €), na primer, je povsem odvisen od prihodkov od prodaje TV pravic. Trinajst španskih prvoligašev na sezono prejme največ 18 milijonov evrov iz te postavke.

Miguel Cardenal, minister za šport v španski vladi, napoveduje drastične spremembe. Najprej realokacijo sredstev iz prodaje TV pravic, ki pa ni nič v primerjavi s še večjo, strateško spremembo v filozofiji španskih nogometnih klubov. Ti so od leta 2000 početverili svoj dolg, ki ta čas znaša – gre za klube 1. in 2. lige – neverjetne 4 milijarde evrov.

»Nogomet je zelo pomemben za mendarnodno podobo naše države. Na nek način v zadnjih let predstavljamo referenčno točko za vse druge države. Toda na žalost predvsem na račun reprezentance. Ligaški nogomet nam res ni za zgled. Gre za absurdni položaj in pozitivno je, da se ljudje, ki vodijo klube, zavedajo, da je treba težavo rešiti takoj,« je prepričan Cardenal. »Postali bomo narod, ki izvaža nogometaše. To se že dogaja, v prihodnje pa se bo še bolj. Ne smemo zamuditi svoje priložnosti. Prepričati se moramo, da je nogomet gospodarska panoga tako kot številne druge,« je še dodal Cardenal in posredno napovedal, da v prihodnjih letih pričakuje še več španskih legionarjev, kot so Fernando Torres, Juan Mata, Javi Martinez, Raul, ... Logično, Španci blestijo v vseh starostnih kategorijah, iz leta v leto »proizvajajo« nove »izdelke« za evropski nogometni trg.

Ali se bosta s spremembo miselnosti sprijaznila Real Madrid (vrednost moštva 585 milijonov €) in Barcelona (610), najbogatejša kluba na svetu, bomo videli. Zdi se, da usiha skupna moč Špancev, ki so v zadnjih desetih letih pobrali največ lovorik v obeh evropski pokalih (Barcelona 3, Atletico in Sevilla po 2, Valencia 1).

Nemci in Angleži uvozniki

Nasprotni veter veje na nemških in angleških tleh. Tako Nemci kot Angleži imajo uravnoteženo delitev TV pravic, hkrati v povprečju prodajo večje število vstopnic in iztržijo več denarja iz trženja in komercialnih dejavnosti.

Klubi v 1. in 2. bundesligi so podpisali dolgoročno pogodbo za prodajo TV pravic za obdobje 2013-2017, ki jim bo na sezono navgrla 52 odstotkov več kot prejšnja pogodba, in sicer 700 milijonov evrov. »To je mejnik za nemške klube, gre za rezultat pozitivnega razvoja lig v zadnjih letih. To je tudi zmaga za klube, ki bodo še bolj konkurenčni v tekmovanjih, kot sta liga prvakov in evropska liga,« je prepričan Bayernov direktor Karl-Heinz Rummenigge.

Še veliko večji met je uspel Angležem. Ti so podpisali pravljično pogodbo za naslednje tri sezone v skupni višini dobrih 6 milijard evrov. Premier league je veliko pridobila z vstopom tujih, predvsem ameriških lastnikov, ki spretno tržijo ligo tudi v ZDA in Aziji. Letni iztržek za člane angleške 1. in 2. lige je sanjski in neprimerljiv z iztržki tekmecev na stari celini. Najbolj zgovoren je nedavni primer dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v angleško elito: Crystal Palace, ki je 27. maja v »mojstrici« na Wembleyju premagal Watford, je za uvrstitev v premier league – od TV pravic in marketinga – prejel 120 milijonov funtov (138 mio €). Če bi že v prvi sezoni izpadel nazaj v ligo championship, bi še štiri sezone prejemal po 60 milijonov funtov (69 mio €)! Vse je torej podrejeno čim širši kakovosti in izenačenosti lige.

Toda, kot zatrjujejo na Otoku – bajeslovna pogodba od prodaje TV pravic ne bo služila (le) večji kupni moči angleških klubov. Ti so namreč podobno zadolženi kot španski, zato se bodo Chelsea, Manchester City in United, Liverpool in drugi do leta 2016 osredotočili tudi na izpolnjevanje pravil Uefinega finančnega ferpleja.