Pred vrati stoji berlinski zid

Nogomet: branilec Leicestra Robert Huth je Nemec z največ nastopi v najmočnejši angleški ligi.

ned, 17.01.2016, 12:00
Nemška blagovna znamka

V vzhodnem Berlinu, v okrožju Biesdorf, rojeni (18. avgusta 1984) Robert Huth je odšel v Anglijo s 16 leti. Odkrili so ga Chelseajevi lovci na talente, a igralsko potrditev v Angliji je dosegel pri Middlesbroughu in Stoku. Z 275 tekmami (17 golov in le dva rdeča kartona) v premier league je tudi Nemec z največ nastopi v najmočnejši angleški ligi. V tej sezoni je prekosil Dietmarja Hamanna, ki je igral 268 tekem. Zaradi izjemne nepopustljivosti, bojevitosti in ferpleja si je prislužil veliko spoštovanje. Za Angleže je simbol nemške blagovne znamke.

Nekoč je bil Chelseajev up, zdaj je Robert Huth berlinski zid v obrambi vodilnega moštva premier league Leicestra. Za 31-letnega štoperja velja, da je najbolj angleški Nemec. Na Otoku je cenjen branilec in eden najboljših, v domovini je »Anglež«, ki ga selektor Joachim Löw ne upošteva.

Res je, da Löw ni edini, ki v njem ni videl potenciala za velike stvari. Tudi Jose Mourinho v svojem prvem mandatu pri Chelseaju ni bil kaj prida naklonjen tedaj dvajsetletniku, ki preprosto ni imel sreče. Za svoj prostor pod Chelseajevim soncem je bil bitko s samimi asi na štoperskih položajih – Angležem Johnom Terryjem, Francozom Williamom Gallasom in Portugalcem Ricardom Carvalhom. Tudi ko je Bayern pokazal zanimanje, poleti 2005, je trčil ob Mourinhovo neprožnost. Portugalec je ustavil prestop, ker ni želel oslabiti svoje štoperske zasedbe. Huth je potegnil kratko, priložnost za igro je dobil redko in poleti leta 2006 je odšel v Middlesbrough. »Z Mourinhom sem se sicer ujel,« je bil odkrit in poudaril, da je tedaj vendarle odločala kakovost pred mladostjo.

Najboljše igre je sicer pokazal pri moštvu Stoke, vrhunec pa doživlja prav zdaj v dresu Leicestra. Oblekel ga je lansko zimo, da bi kot posojeni igralec Stoka pomagal »lisicam« obstati v ligi. Imel je eno glavnih vlog, da je klub ostal med boljšimi, s čimer si je prislužil odkup in dolgoročno pogodbo, vredno tri milijone evrov letne plače. To je bil kratek in jedrnat opis Huthove angleške zgodbe, ki je ni mogoče povzeti brez ključnega poglavja, ki govori o tem, zakaj je bil prezrt v Nemčiji. »Po načinu igre je branilec angleškega kova. V Nemčiji so štoperji prvi povezovalci igre, v Angliji pa igralci, ki po moško rešujejo dvoboje in veljajo za robustneže,« je pojasnil še en nekoč nemški up, ki je pogorel pri Chelseaju, Sebastian Kneißl.

Huth je reprezentančno kariero sklenil z odhodom Jürgena Klins­manna, pri katerem je ob Peru Mertesackerju, zdajšnjem prvem štoperju Arsenala, sestavljal udarni »elfov« dvojec srednjih branilcev. Na domačem SP leta 2006 ga je iz enajsterice izrinil Christoph Metzelder.

Ni naključje, da 191 cm visoki Huth, sicer odličen strelec z glavo, izvrstno igra pri Leicestru pod taktirko rimskega lisjaka Claudia Ranierija. Italijan je bil namreč trener Chelseaja, ko je komaj 17 let star debitiral v premier league. Toda zgolj zaradi spleta okoliščin sta spet združila moči, saj je Ranieri sedel na trenerski stolček, potem ko so predhodnika Nigela Pearsona spodnesle sinove neprimerne seksistične izjave.

Huth je tudi najbolj izkušen nogometaš moštva iz East Midlandsa. »Sliši se čudno, a je resnično. Še nikjer nisem občutil tako odličnega ekipnega vzdušja. Da je moštvo odlično, sem spoznal že lansko pomlad. Nisem mogel razumeti, da se je znašlo v tako neprijetnem položaju in se je moralo boriti za obstanek,« je povedal Huth o odkritju sezone v najbogatejši ligi, v kateri Leicester po proračunu spada v spodnji razred angleških prvoligašev. Da mu pri vsem hudem na igrišču pomaga tudi kanček humorja na svoj račun, pa tudi ne skriva. »Ni pogosto, da je tako kvadratasta glava lahko uporabna,« je bil iskriv po zmagovitem golu v londonskem derbiju proti Tottenhamu sredi tedna.

Prijavi sovražni govor