Tiskane izdaje
Ljubljana – Drevišnji spopad Reala in Juventusa bi lahko dvignil na noge še več privržencev nogometa kot sinočnje gostovanje Barcelone v Milanu. V ozadju dvoboja slovitih klubov iz Madrida in Torina pišeta izjemno zanimivo zgodbo predvsem trener Carlo Ancelotti in njegov pomočnik Zinedine Zidane.
Težko je oceniti, kdo ima večji finančni vzvod – Realov predsednik Florentino Perez ali Juventusova avtomobilska industrija pod vodstvom predsednika Andree Agnellija. Real resda zapravlja enormne količine evrov na poti do jubilejnega 10. naslova evropskega prvaka, Juventus pa ne zaostaja veliko. Medtem ko je Real v zadnjih petih letih odštel za okrepitve 600 milijonov evrov – tretjino le za Ronalda in Bala –, je »stara dama« olajšala proračun za približno polovico Realovega zneska, kar je še vedno zelo veliko.
Potem ko se je opekel s »teoretikom« Josejem Mourinhem, je Perez zaupal »upravljanje« svoje naložbe nogometni navezi na klopi: Ancelotti je osvojil dvakrat ligo prvakov kot igralec ('89, '90) in trener ('03, '07), Zidane pa je legendarni zvezdnik, eden redkih, ki je v svoji karieri osvojil vse, kar se da osvojiti na 105 metrov dolgem in 68 metrov širokem nogometnem igrišču.
Ancelotti in Zidane »morata« v Madridu zgraditi, kar jima ni uspelo v Torinu, ko sta med letoma 1999 in 2001 skupaj zaman naskakovala evropski vrh. Po neuspešni epizodi v Piemontu sta odšla vsak po svoji poti – Zizou je bil prvi beli baletnik v nepozabnem moštvu Perezovih »vesoljcev«, Carlito je po selitvi v Milan dvakrat splezal na nogometni Mont Blanc. Razlika med tekmecema, ki sta se leta 1997 merila v finalu lige prvakov, pa je bržčas večja kot tedaj pred 12 leti.
Juventus je v zadnjih dveh sezonah narekoval ritem v serie A, kazalo je, da se bo vrnil tudi med evropske težkokategornike. Še vedno ga krasi solidna kupna moč (Vidal, Tevez, Lichtsteiner, Vučinić, ...), toda zašel je v prvo pravo krizo po prihodu trenerja Antonia Conteja, nahaja se sredi izjemno slabega niza tekem. Remija v Københavnu in doma z Galatasarayem bi bilo dobro nadoknaditi v dveh tekmah z Realom, sicer se Juventusu v boju za februarsko osmino finala ne piše dobro.
Za nameček ima Conte silne težave s poškodbami (Vidal, nogometaš z največ dinamita v nogah, je načet, Lichtsteiner in Vučinić pa poškodovana) in slabo formo ključnih adutov. Klub, ki je pred 15 leti po vsakem zadetem golu končal tekmo z izidom 1:0, je prejel nazadnje v Firencah kar 4 gole v pičlih 15 minutah, in sicer po tem, ko je po prvem polčasu vodil z 2:0!
Conte bo moral za uspeh na štadionu Santiago Bernabeu pokazati vse znanje, ki ga je pridobil pri slovitih trenerjih Marcelu Lippiju in prav Ancelottiju. »Juventus je zrela ekipa, Fiorentino smo že pozabili. Vemo, kaj želimo doseči v Madridu,« miri navijače Conte, ki ima težave tako z obrambo kot napadom. Mediji napadajo celo veterana Gigija Buffona, ki ga je moral javno vzeti v bran selektor Cesare Prandelli: »Buffon je najboljši vratar v Italiji in že zdaj vam povem, da bo branil naša vrata v Braziliji.«
Bomo videli, kako bo. Ancelotti lahko po dveh visokih zmagah v skupini B (po 1:6 v Istanbulu je s 4:0 odpravil Dance) razmišlja celo o sobotnem (18) »clasicu« z Barcelono, zato naj bi tekmo začeli (4-4-2) na klopi tudi Pepe, Bale in Isco, ob Ronaldu pa naj bi igral le – če bo nared – Karim Benzema. Conte (3-5-1-1) naj bi poslal neposredno nad Casillasa le Carlosa Teveza. Ronaldo sporoča Italijanom (in Kataloncem): »Pred nami je pomemben teden, ki prinaša tekmi z Juventusom in Barcelono, še zdaleč pa ni odločilen. Vemo le, da bi nam zmagi prinesli februarsko osmino finala LP in pobudo v boju za španskega prvaka. In tako se ju bomo lotili.«
