Tiskane izdaje
Nemara zadnja bitka Julia Cesarja, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi svojo milansko zgodbo bodisi nadaljeval ali jo sklenil z debelo odpravnino, ponazarja trpljenje in srečo št. 1 pri Interju. In Brazilec ni gospod nihče, je mož z največ lovorikami med vratarji v 104-letni zgodovini črno-modrih. Pravzaprav je 32-letni Cesar eden najvidnejših vratarjev, ki so oblikovali pestro zgodbo o Interjevih št. 1.
Handanović bo v vratih nasledil najuspešnejšega Interjevega vratarja, ki je leta 2005 prišel dokaj tiho in kot neznanec. Pol sezone pri Chievu je sedel na klopi za rezervne igralce, pri Interju prav tako štartal s št. 12 in kot oproda slovitemu Francescu Toldu. Toda vse se je hitro spremenilo, že po nekaj tednih je Tolda, od katerega se močno razlikuje tudi po postavi (Toldo je visok 196 cm, Cesar je 10 cm nižji), poslal na rezervno klop in začelo se je Interjevo - piu vicino (najbolj zmagovalno) - obdobje. Tudi s pomočjo Cesarjevih bravuroznih obramb, zaradi katerih se je prebil med vratarski »crème de la crème«, ob bok tekmecu v serie A Gianluigiju Buffonu in Ikerju Casillasu.
Znameniti trener Argentinec Helenio Herrera in skupaj z Angelom Morattijem oče velikega Interja je v 60. letih minulega stoletja črno-modre zapisal na svetovni zemljevid nogometnih zmagovalcev. S slovitim catenacciom (ključavnica oziroma najslavnejša obrambna postavitev) je osvojil vse, pri čemer je imel eno od glavnih vlog Giuliano Sarti. S komaj 176 cm visokim vratarjem, sicer le rezervnim v »sqadra azzurri«, je Herrera začel nizati lovorike, pri čemer pa je Sarti pri Interju zdržal le pet sezon.
Po Ivanu Bordonu, čigar vrhunec je bilo SP leta 1982 in naslov prvaka, a v vlogi rezervista Dina Zoffa je v osemdesetih vzniknil legendarni pajek - Walter Zenga. Svoje obdobje je šovmen v vratih zaznamoval z marsičem, kar ne sodi v nogometno rubriko. Zaslovel je s svojo pričesko, med drugim pa tudi s tem, da je začel pisati reprezentančno zgodbo Interjevih vratarjev. Na domačem svetovnem prvenstvu je Zenga 518 minut ohranil mrežo nedotaknjeno, prvi ga je ukanil Argentinec Claudio Caniggia. En sam gol je pomenil tudi slovo od italijanskih sanj o naslovu svetovnega prvaka, a Zenga je še vedno reprezentančni rekorder po minutah brez gola. Tako kot po številu nastopov za Inter, ko gre za vratarje.
Reprezentančno in Interjevo štafeto je od Zenge, ki je pri Interju čuval vrata enajst sezon, prevzel Gianluca Pagliuca. Nekdanji soigralec Srečka Katanca pri Sampdorii je prvi vratar, ki je bil izključen na svetovnih prvenstvih (leta 1994 v ZDA v tekmi proti Norveški, nato se je vrnil v začetno enajsterico in branil tudi v finalu), in vratar z največ nastopi med vratarji v serie A - 642. Pagliuca je bil eden redkih, ki je odkrito ocenil vratarje črno-modrih. »Najboljši je Cesar,« je Brazilcu namenil št. 1 v najboljši postavi Interja vseh rodov. Naslednja Interjeva in reprezentančna št. 1 je bil Toldo. V Lombardijo se je preselil iz Toskane (Firenc), nogometni navijači pa ga najbolj pomnijo po edinstveni in bravurozni predstavi v polfinalu evropskega prvenstva leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem, kjer bi moral braniti Gianluigi Buffon, a si je teden dni pred prvenstvom zlomil roko. Toldo je Nizozemcem ubranil kar tri enajstmetrovke, eno v rednem delu tekme. Prej in vmes so krajše epizode pisali tudi drugi vratarji z bogatim življenjepisom. Kot Lorenzo Buffon, eden od najslavnejših »milanistov«, ki je v petdesetih letih minulega stoletja z Milanom osvojil štiri »scudette« in tri sezone igral tudi za inter, pred prihodom Sartija.
»Kdo je najboljši? Cesar, nato Buffon, Abbiati, toda moja št. 1 vseh enic je Lev Jašin,« je bil odkrit prvi Buffon med vratnicama, 83-letni Lorenzo, sicer daljni Gianluigijev sorodnik. »Gigi je Lorenzov vnuk. V drugem kolenu sem Lorenzov sorodnik tudi jaz. Razumete? A je tudi res, da sva bila z Gigijevim dedom kot brata,« je pojasnil, kolikor se je le dalo, družinske vezi nekdanji član velike in slavne Interjeve družine. Samir, ali razumeš, kam si prišel?
