Se prebujajo zdaj vsega hudega vajeni rdeči vragi?

Po bolečih porazih končno spodobna igra Manchester Uniteda, odskočna deska za spektakel proti evropskim prvakom iz Münchna.

Objavljeno
31. marec 2014 12.26
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Manchester – Razvajeni privrženci Manchester Uniteda se v letošnji pomladi ne predajajo užitkom. Namesto da bi se veselili ključnih tednov v boju za lovorike, trepetajo in trpijo. Tudi ob gladkih porazih z najhujšimi tekmeci, sosedom Cityjem in prebujenim Liverpoolom. Ta sobota pa jih je končno vsaj za hip razveselila in jim vlila upanje pred jutrišnjim dnevom D.

Če so možnosti rdečih vragov za novo lovoriko v domačem prvenstvu že zdavnaj izpuhtele, njihova zgodba pa je končana tudi v prestižnem pokalnem tekmovanju, zdaj še nekaj upanja moštvu z iz dneva v dan bolj kritiziranim trenerjem Davidom Moyesom ter armadi navijačev ponuja liga prvakov. Resda so tudi proti Olympiakosu, tekmecu iz vendarle vsaj za raven ali dve nižjega kakovostnega razreda, trepetali prav do konca in ko jim je nato četrtfinalni žreb namenil münchenske vesoljce iz vrst branilcev evropskega naslova, jih je oblil znoj, toda najnovejši utrip iz Manchestra dejansko kaže na optimizem.

Pa ga še pred sobotnim popoldnevom ni bilo kaj prida zaznati. Nasprotno! S transparentom na letalu, ki je krožil nad kultnim Old Traffordom, so privrženci sporočali, da je napočil čas za Moyesov odhod. Porazi in blede predstave so se nanizali, čevlji slovitega predhodnika Alexa Fergusona so bili zanj mogočni. V njih se ni znašel, pod njegovim vodstvom ni bilo več niti čvrste obrambe, niti suverenosti v zvezni vrsti, niti strelskih mojstrovin predvsem v izvedbi Wayna Rooneya. Igralca, ki ga v eni od navijaških pesmic omenjajo kot belega Peleja …

Nato pa je dejansko napočil sobotni ligaški dvoboj z Aston Villo z domačo predstavo iz »starih, dobrih časov«. Kot da bi Moyesa podžgalo omenjeno letalo, Rooney pa se je odločil, da na tabli obriše s kredo zapisana najbolj boleča izida zadnjih tednov z Liverpoolom (0:3) in Manchester Cityjem (0:3). Tako je včeraj zabil dva gola za zasuk po hladni prhi tekmečevega vodilnega gola, nato sta sledila še priboljška Juana Mate in Javierja Hernandeza za končnih 4:1 in skupni vtis ene najbolj spodobnih predstav v doslej bledi sezoni. Resda so najbolj vztrajni še naprej s tribun kričali, naj se trener že pobere, a modrovanja v pubih okrog štadiona so postregla tudi z drugačnim glasom ljudstva. V Guardianu, enem najbolj cenjenih časnikov na Otoku, pa so javnost spomnili tudi na podobno krizo iz leta 1989, ko so tribune zahtevale Fergusonov odhod. A pri klubu se takrat niso vdali preplahu in tako je tudi Guardianov komentator včeraj zapisal: Moyes si zasluži še eno sezono in umirjene poletne priprave za novo postavitev moštva …

Seveda je težko prepričati ljudstvo, ki je vrsto let uživalo v skalpih odmevnih tekmecev, dramah na evropskih zelenicah s srečnim koncem, domači vladavini, ki so jo tekmeci le občasno prekinjali. Najhujša sicer le redko: Liverpool že več kot dve desetletji čaka na šampionsko slavje, City je z vsemi svojimi nakupi in prelivanjem denarja iz arabskih naftnih vrelcev nazadnje le enkrat stal na angleškem vrhu.

Jutri pa je dan D! Na Old Trafford prihaja bavarski nogometni stroj, branilec zadnje lovorike iz nepozabnega londonskega finala z Dortmundom. »Dobro vem, s kom imamo opravka. Pomerili se bomo proti najboljšemu moštvu v Evropi, ki pa ima tudi kakšno pomankljivost, kar bomo poskusili izkoristiti,« pravi trener, ki mu usodo kroji tudi ta četrtfinale. In tekmecem iz Münchna sporoča: »Za nikogar, ki pride na Old Trafford, ni lahke naloge …«