Sijala ajdovski Messi in afriški božji sin

Koper – S šampionsko lahkotnostjo je Gorica tudi v primorskem derbiju na Bonifiki izpeljala domačo nalogo. S 3:1 je v 8. kolu premagala Luko Koper (1:0), nanizala svojo rekordno sedmo zmago, ostala na vrhu lestvice in si utrdila samozavest za naslednji veliki domači bitki po reprezentančnem premoru: za zaporedni tekmi proti Mariboru in Olimpiji.

»Pa saj Olimpija sije, mar ne?« si je po tekmi, ki so jo Goričani izpeljali taktično zrelo in učinkovito, manjšo mero cinizma privoščil trener Gorice Miran Srebrnič. Nekaj pikrosti, ker naj bi tako ali tako govorili in se navduševali le nad razigranostjo Olimpije, malo manj pa Gorice, mu ni bilo zameriti. Vendarle je bila Bonifika za Gorico kar štiri leta trdnjava (Gorica je v gosteh zadnjič zmagala 13. avgusta leta 2011 s 4:0), ki je ni osvojila.

Srebrnič je vrhunsko sestavil zasedbo z mešanico mladosti in izkušenj ter izbral zmagovalno taktiko. Komaj 19-letni vratar Gregor Sorčan je prvi mož v »hrbtenici« najmočnejše enajsterice, potem jo sestavlja 30-letni steber obrambe Alen Jogan, nato čvrsti 25-letni zadnji zvezni nogometaš Mfon Johnson, pa 21-letni »Messi« Amel Džuzdanović in v konici napada še en 19-letnik Blessing Eleke. Kompaktno in uigrano moštvo seveda dopolnjujejo tudi drugi, ki se izmenjujejo v svojih izstopajočih akcijah.

Goričani v Kopru v prvem polčasu resda niso blesteli, a tudi gostiteljem niso dopustili, da bi se razigrali in večjo ambicioznost kronali z golom. Enega od svojih redkih konkretnejših napadov pa so vendarle spremenili v gol. Po kotu se je najbolje znašel spretni Eleke in iz bližine igrivo matiral Vasjo Simčiča. Koprčani so se jezili, češ da je Miran Burgić storil prekršek nad Amarjem Rahmanovićem. Rahlo so zastali, mladi Nigerijec pa se ni kaj preveč menil za njihove ocene. Prav je imel. O prekršku bi težko govorili, o trku pač.

»Prvi polčas je bil slab, a tudi takšne tekme je treba zmagati. Evforije pa ni. V moštvi prevladuje odlično in zdravo vzdušje. Starejši ne tarnajo nad tem, da morajo nenehno igrati, in dobro vedo, kaj je njihova naloga,« je še razkril Sebrnič in na vprašanje o nizu zmag odgovoril z vprašanjem: »Sedem zaporednih zmag ni naključje, mar ne?« Res ni, Gorica je vroča in zelo resna kandidatinja za naslov prvaka. Srebrniču se je posrečilo sestaviti mozaik, v katerem imajo vidne vloge vsi najboljši, kot sta Džuzdanović in Eleke, ki lahko kadarkoli in kjerkoli uprizorita svoj šov. Ajdovec Džuzdanović ga je pri drugem golu, ko je s svojim kratkim korakom in preigravanjem zasukal okoli kar nekaj tekmecev, nato pa imenitno zaposlil še strelca Burgića.

»Tu sem zato, da svoje izkušnje prenašam na mlajše, tako kot so jih nekoč starejši prenašali name. Vse me spominja na obdobje, ko smo začeli šampionski niz,« je povedal Burgić, ki je nekoč v navezi z Valterjem Birso predstavljal neustavljiv dvojec. Zdaj ima vlogo igralca, ki opravlja »umazano« delo za Elekeja. Božji sin iz Afrike – na vsako vprašanje odgovori z besedami, da o vsem odloča bog – pa to imenitno izkorišča. Kot pri akciji za tretji goriški gol, ki jo je s še eno mojstrsko podajo začel Džuzdanović, nadaljeval asistent Sandi Arčon, Eleke pa končal z drugim golom na tekmi.

»Prejeli smo čuden prvi gol. Goričani so bili spretnejši, mi pa neučinkoviti takrat, ko smo si ustvarjali priložnosti. Položaj ni najboljši, a verjamem, da se bomo pobrali. Trenutno imamo preveč poškodovanih igralcev,« je vse bolj zagrenjen koprski trener Rodolfo Vanoli, ki ga v slabo voljo spravljajo tudi neposrečene okrepitve. Morda pa še bolj nejasna klubska hierarhija. Župan Boris Popović namreč le govori o aktivnejšem vstopu v klub, drugi pa čakajo, da bo tudi začel uresničevati napovedi.