V nadaljevanju preberite:

Nemški nogomet je bil na razpotju, veliki finančni skladi so bili tik pred lastniškim vstopom v bundesligo, zato so navijači stvari vzeli v svoje roke. Tudi dobesedno. Ob protestih, na igrišča so deževale teniške žogice in čokoladni kovanci, tudi 25 minut dolgi podaljški niso bili nič nenavadnega, so na tribunah namesto klubskih obeležij prevladovali transparenti z jasnim sporočilom: »Ne vlagateljem!« Pritisk je bil prevelik in načrt, da tujemu kapitalu vsaj odškrtnejo vrata v nemški nogomet, je kljub nezadovoljstvu vodilnih kadrov znova pristal na hladnem.

Vodilni možje pri Nemški nogometni zvezi (DFL) so konec decembra s potrebno dvotretjinsko večino potrdili načrt, da prodajo osem odstotkov izkupička od prodaje televizijskih pravic zunanjim vlagateljem v zameno za enkratno denarno injekcijo v višini okrog milijarde evrov, ki bi jo unovčili za promocijo lige na tujih tržiščih. DFL, ki je sestavljena iz predstavnikov nemških klubov, je že pred letom dni skušala na glasovanju potrditi predlog, a so ga delegati zaradi strahu pred navijači zavrnili, tokrat pa so ubrali drugačno taktiko. Novo glasovanje je bilo tajno in prejeli so ravno dovolj glasov, da so z dvotretjinsko večino potrdili predlog za komercializacijo nemškega nogometa.

Navijači so bili besni. Jedro nemškega nogometa je pravilo 50+1, po katerem mora biti 50 odstotkov in ena delnica kluba v lasti članov kluba, torej navijačev in ne velikih tujih investitorjev, kot je v zadnjih letih praksa v Angliji, Španiji, Italiji in drugod po svetu.