Tiki-taka je le še lep spomin

Katalonski nogometni velikan Barcelona po izpadu iz lige prvakov pred popolno prenovo.

Objavljeno
10. april 2014 21.55
G. N., šport
G. N., šport

Ljubljana – Bayern, Real Madrid, Chelsea in Atletico Madrid. To je prizor, na katerega se bo treba za nekaj let, morda desetletje kar navaditi. A ne zavoljo četverice letošnjih polfinalistov nogometne lige prvakov, ki bodo na današnjem žrebu v Nyonu dobili tekmeca za preboj v finale.

Po šestih letih Barcelone ni med štirimi najboljšimi na Stari celini. Najuspešnejši klub zadnjih deset let z najboljšim moštvom v vsej zgodovini svetovnega klubskega nogometa, kot so ocenili številni najvidnejši strokovnjaki, je naposled končal svojo zlato dobo. Vprašanje, ki bo še burilo in delilo javnost, pa je: kdo je postavil temelje Barcelone, ki je tako prepričljivo vladala evropskemu nogometu zadnjih 10 let? Mar pozabljeni nizozemski trener Frank Rijkaard z brazilskim simbolom začetne velike Barçe Ronaldinhom ali njegov naslednik Josep Guardiola z nadgradnjo z izdelki iz slavne nogometne akademije La Masia na čelu z Lionelom Messijem. Ali pa kar ključni mož iz ozadja, idejni oče vsega, kar je svetu ponudil »več kot klub«, kot se oglašuje FC Barcelona, Johan Cruyff?

Messi, Xavi, Andres Iniesta, največji simboli zmagovalne Barcelone, so padli tam, kjer so si najmanj želeli – v Madridu. Kanček utehe lahko Katalonci poiščejo v tem, da njihovi rablji niso bili »baletniki«, marveč rdeče-beli »delavci«.

Diego Simeone je Barcelono, ki je sijala slabo desetletje, poslal na smetišče zgodovine. Odločno je stopil ob bok Joseja Mourinha. Kar je Portugalec ustvarjal z Realom, iskal način in igro, s katero bi zlomil tehnično premoč katalonskih virtuozov, je Argentinec spremenil v popolnost. Atletico je tudi brez svojega najboljšega igralca Diega Coste v povratni tekmi uprizoril navdušujoči šov na meji vrhunstva. Atleticovemu atletizmu, taktični dovršenosti in fanatičnemu kolektivizmu utrujeni in nemočni katalonski zvezdniki niso bili kos. V nemoči so bili tako prepričljivi, da je nogometni svet enotno razglasil Barcelonin sestop s prestola.

»Zbogom (Mundo Deportivo), Atletico je bil boljši (Sport), Brodolom v Evropi (El Periodico, katalonski dnevniki), Veličastno (Marca); Pogum in srce (As, madridska športna dnevnika), Konec (Gazzetta dello Sport), Izjemni (Corriere dello Sport), Simeone, ti si fenomen (Tutto Sport, italijanski), Atletico poteptal Barcelono (L'Eqipe, Francija),« so včeraj naslovili svoje prve strani. V ocenah sta hujši kritiki ušla le Neymar in vratar Pinto, Messi je končal kot utrujeni starec. Veteran David Ville je pretekel 9,3 kilometra v 79. minutah, Messi 6,4 km v 93. Le vratarja sta pretekla manj. Villa je napadal kot osa, streljal, stresal prečko, sejal paniko v gostujočo obrambno vrsto, vedno stal za žogo ... Messijeva čudežna preigravanja so bila neuspešna, streli so leteli mimo vrat, napačnih podaj in izgubljenih žog je bilo 18.

Pri Barceloni lanske Bayernove polfinalne lekcije in poraza z 0:7 niso vzeli resno. Jemali so jo kot naključje, slab trenutek, kot posledico nesrečnih okoliščin, kakršna je bila bolezen glavnega trenerja Tita Vilanove, in se krepko ušteli. Letošnja učna ura je kljub le golu razlike v skupnem seštevku še bolj razgalila zasičenost vrhunskih izvajalcev najlepše nogometne simfonije – znamenite tiki-taka igre.

Pep Guardiola je pred dvema letoma odšel, ker se je ustrašil, da bo v slačilnici izgubil kontrolo in avtoriteto, če bo postal še ostrejši, da bi zadržal tekmovalnost in motivacijo igralcev, zasičenih z lovorikami (14) v štirih letih pod njegovim vodstvom. Nove izzive in motivirane izvajalce je našel v Münchnu, medtem ko so pri Barceloni povsem zaspali. Za Brazilca Neymarja, v prihodnosti bržčas najboljšega nogometaša na svetu in naslednika Messija, so potrošili domala vse, kar so imeli: energijo in denar.

Barcelona je tako rekoč na začetku. Igralski kader potrebuje osvežitve, ne le v dveh, treh igralcih, temveč v štirih, petih ... Če Martino ni trener za novo zgodbo, kdo je? Nasledniku bo hudo. Čarovnikov iz La Masie ni na vidiku, Svetovna nogometna zveza (FIFA) je za dve leti ustavila prestope, denarja pa kljub velikim prihodkom (zaostaja samo za Realom) pa je bilo morda že včeraj premalo.