Tiskane izdaje
Vsak vsaj malo razgledan ljubitelj nogometa je že slišal za Barcelonino krilatico »Mes que un club« – več kot le klub. Vsekakor se je zaveda tudi Gerardo Martino, Argentinec, ki je vseeno sprejel veliki izziv. V slačilnico katalonskega ponosa bo moral vrniti zmagoviti naboj in hkrati čim manj spremeniti.
»Iskali smo trenerja, ki se zaveda tega, da se o Barceloninem slogu igre ne dvomi, ampak se ga le izpopolnjuje, razvija in širi. Martino me je najbolj prepričal z mislijo, da je pripravljen poslušati druge in se učiti, a da hkrati namerava dodati še kaj svojega. Odločili smo se, da je on najboljša rešitev in pred njim je drzen izziv – slediti že utečenemu načinu dela, a ga tudi nadgraditi,« je športni direktor Barcelone Andoni Zubizarreta ob predstavitvi novega trenerja dal vedeti, da pri »blaugrani« ne bo revolucije. Ni pomembno, kdo je na klopi, Tito Vilanova ali Gerardo »Tata« Martino – Messi, Xavi, Iniesta in druščina bodo še naprej stavili na sloviti »tiki, taka«, igro neštetih kratkih podaj, ki para živce tekmecev in tudi nekaterih gledalcev. S to razliko, da bo moral značilni slog Barcelonine igre spet serijsko prinašati lovorike, kot jih je v času Pepa Guardiole.
Zdi se presenetljivo, da je Martino sprejel službo, v kateri so mu že pri imenovanju dodobra zožili manevrski prostor, saj kot učenec argentinskega »norca« Marcela Bielse velja za trenerja brez dlake na jeziku, ki so mu špekulacije in kompromisi tuji. A tudi drži, da sta si njegova in Barcelonina filozofija igre ta čas tako blizu, da se mu ne bo treba odrekati lastnim načelom. »V igri moraš biti vseskozi dejaven, ne smeš le čakati. Moraš biti agresiven, da tekmecu žogo odvzameš daleč od svojih vrat. V moji igri ni prostora za preračunljivost. Če se branimo, se branimo, ker nas v to s svojo igro prisili tekmec, nikakor pa ne zato, ker bi šli v tekmo z neko računico,« je pred časom dejal 50-letni trener, ki je podobne besede ponovil, ko so mu zaupali klop Barçe: »Za Barcelono je v najboljših letih postalo nekaj samoumevnega, da vseskozi napada in si tudi v hipu nazaj pribori izgubljeno žogo. To je značilnost te zasedbe, za katero si najbolj želim, da bi spet udarila na plan – da bo Barcelona napadala sproščeno in se spet znala braniti daleč od svojega kazenskega prostora. Načrt je preprost – v igro povrniti nekaj stvari, ki so jo krasile v najboljših časih, in jim dodati še kakšno novo zamisel,« Martino na Camp Nouu ne bo odkrival tople vode. Ne glede klubskega sloga igre ne njegovega.
Tako pri urugvajski reprezentanci kot pri Newell's Old Boys se je držal postavitve 4-3-3, ki jo že lep čas goji tudi Barcelona. Prav veliko pa se tudi ne bo spremenilo za prvega zvezdnika Lionela Messija, ki je zanikal, da je imel prste vmes pri imenovanju svojega rojaka, ki za nameček prihaja iz njegovega rojstnega mesta in matičnega kluba. »Messi bo igral na istem položaju. Na igrišču se mora dobro počutiti, za vse drugo bo poskrbel sam,« je dejal Martino, ki se ni mogel izogniti vprašanjem o novi zvezdniški navezi – kako bo Messi, ki si je le stežka delil soj žarometov z Zlatanom Ibrahimovićem, deloval skupaj z brazilskim »čudežnim dečkom« Neymarjem? »Ne pade mi na pamet, da dva tako kakovostna igralca ne bi mogla dobro sodelovati na igrišču. Če ne bosta mogla igrati skupaj, bo to neuspeh zame kot trenerja,« je pribil Martino. Čeprav ne bo smel veliko spreminjati, njegovo delo nikakor ne bo lahko.
