Tiskane izdaje
Ljubljana – Nogometni klubi iz petih najmočnejših lig v Evropi so v sezoni 2017/18 sledili trendu in odšteli rekordno vsoto za nakupe novih igralcev. Januarja ni bilo živahno kot julija in avgusta, skupen znesek 5,6 milijarde evrov za okrepitve pa je zavidanja vreden in za 44 odstotkov višji kot v prejšnji sezoni.
Nogometna borza ne pozna zakonitosti trgovanja s klasičnimi vrednostnimi papirji. V nogometnem slovarju ni pojma »medvedji trend«, saj v slehernem prestopnem roku rovari »bik«. Tudi v tej sezoni je 98 klubov iz petih najbogatejših lig zrušilo prej postavljen rekord in odštelo za nove nogometaše več kot kadarkoli prej (glej tabelo). Klubi so prvič doslej presegli mejo petih milijard evrov za nove nogometaše. Pri tem so prednjačili Angleži, ki so v obeh prestopnih rokih odšteli za nove igralce 2,18 milijarde evrov, rekorden pa je bil tudi januarski del Angležev – 635 milijonov evrov od skupno 920 milijonov, kolikor so jih januarja odšteli za okrepitve v petih najmočnejših prvenstvih. Če odštejemo rekorderja Coutinha, čigar letalska vozovnica na relaciji Liverpool-Barcelona je stala najmanj 120 milijonov € (z bonusi lahko doseže 160 milijonov €), so večino drugih nakupov opravili na Otoku. V Liverpool se je preselil Virgil van Dijk (80 mio €; Southampton), v Manchester City še en branilec Aymeric Laporte (65 mio €; Bilbao), za enak znesek je prestopil k Arsenalu gabonski napadalec Pierre-Emerick Aubameyang (Dortmund).
Billong in Kukovec v vrhu
V januarsko malho so prispevali nekaj tudi slovenski legionarji in igralci iz 1. SNL. Najodmevnejši prestop je zaznamoval Benjamin Verbič, zanj je kijevski Dinamo odštel štiri milijone evrov Københavnu. Podoben znesek bo poleti romal na račun Atalante za prekinitev pogodbe z Jasminom Kurtićem, plačnik bo Spal. Med občasnimi reprezentanti velja omeniti še tri: Andraž Šporar je iz Basla prestopil k Slovanu iz Bratislave, Roman Bezjak včeraj iz Darmstadta k poljski Jagiellonii, Vid Belec je majico s številko 1 pri Beneventu zamenjal za dres Sampdorie.
Delova infografika
Izpostaviti velja dva, ki sta se preselila v Italijo izpod mariborske Kalvarije. Jean-Claude Billong (2 mio €) in Nino Kukovec (0,8 mio €) sta z višinama odškodnin pristala na visokih 6. in 9. mestu največjih januarskih prestopov v serie A! Če odštejemo Pietra Pellegrija (iz Genoe v Monaco) in Emersona (iz Rome v Chelsea), za katera sta njuna nova kluba odštela po 20 milijonov evrov, so na »škornju« zabeležili skromen januar. Pri tem je treba upoštevati, da klubi vse pogosteje posegajo po inštrumentu posoje z obveznim odkupom – odškodnino zaznamo šele po koncu obdobja posoje, ko je torej dejansko plačana. Najbolj znan primer predstavlja Kylian Mbappe, ki blesti v majici PSG, toda 180 milijonov € bo kapnilo na račun Monaca šele poleti.
Na preži Kitajci, Indijci in ZDA
Kdor na vladajoči trend v nogometu gleda z glavobolom, bo v prihodnje potreboval še močnejše sredstvo proti bolečinam. Leta 2015, denimo, je znašala tržna vrednost nogometašev v najmočnejših 100 ligah na svetu približno 30 milijard €, pri čemer je 82-odstotni delež padel na članice Uefe. Danes se je kumulativna vrednost istega nogometnega območja približala 50 milijardam evrov, četudi se rast ustvarjenih prihodkov v nogometni družini še ni ustavila. Kitajsko lahko kljub enormnim (para)državnim investicijam v nogomet še vedno uvrstimo v nogometno državo tretjega sveta, Indija je še na nižji stopnji razvoja, a se prebuja, nogomet (soccer) pa bi lahko doživel popoln razcvet tudi v ZDA, če bi Fifa zaupala organizacijo svetovnega prvenstva leta 2026 tripartitni družbi Američanov, Kanadčanov in Mehičanov.
