Van Praag odvrgel rokavice, Villar jih je obesil na klin

Le še dvoboj za predsednika. Teden pred volitvami Čeferin še bližje zmagi na kongresu UEFA v Atenah.

Objavljeno
07. september 2016 02.30
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Ljubljana – Prihodnjo sredo bo znan novi predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), ki bo nasledil Michela Platinija, legendarnega nogometaša Juventusa in Francije, ki je spomladi odstopil s položaja zaradi »primera FIFA, Blatter in Platini«.

V igri za vrh UEFA sta formalno ostala le še dva kandidata, in sicer Aleksander Čeferin ter Michael van Praag, saj je sinoči pričakovano izstopil iz boja Angel Maria Villar, prvi mož španske zveze in najstarejši podpredsednik UEFA. Volilna kampanja postaja vse bolj ostra. Tik pred jutrišnjo uradno predstavitvijo kandidatov v danski metropoli København je namreč eden od norveških medijev objavil članek, v katerem je Čeferinu očital, da je Skandinavcem v zameno za podporo obljubil organizacijo eura 2024 ali 2028. »To je žaljiva izmišljotina. Kako naj obljubim nekaj, česar ne morem izpolniti?« se je včeraj odzval Čeferin. Članek revije Josimar, ki je vseboval številne izkrivljene izjave, najmočneje širi prek družbenih omrežij prav Van Praag oziroma ekipa, ki vodi Nizozemčev račun na twiterju.


Michael van Praag Foto: Ruben Sprich/Reuters

Van Praag, ki ga je doslej javno podprla le njegova matična nogometna zveza Nizozemske (KNVB), je obljubil, da bo v primeru volilne zmage na račun nižjih stroškov poslovanja Uefe organizaciji letno privarčeval 55 milijonov evrov, ki jih bo razdelil med vse članice nogometne družine na stari celini, vsaki torej po milijon €. »Veliko potujem, veliko se gibljem po 'terenu'. Ocenjujem, da sem na ta način dobil podporo od 24 in 26 članic UEFA. Tudi nordijske države se dejansko še niso opredelile do kandidatov, zato sem optimist in verjamem, da bom 14. septembra v Atenah zmagal prav jaz,« je zatrdil Van Praag. Zanimivo: upoštevaje dejstvo, da je Čeferin v zadnjih mesecih dobil javno izraženo podporo 24 članic UEFA – zadnji ga je včeraj podprl Azerbajdžan, potem ko sta nekaj dni prej podprli njegov program razvoja UEFA tudi Francija in Nemčija –, se zdi, da premore UEFA skoraj toliko članic kot Svetovna nogometna zveza in ne le 55, kot jih šteje z Gibraltarjem in Kosovom ...

Po sestanku v Ženevi Čeferin še močnejši


Kljub temu, da v boju za nasledstvo Michela Platinija bolje kaže prav 48-letnemu Grosupeljčanu, politično izkušeno vodstvo Italijanske nogometne zveze (FIGC) ničesar ne prepušča naključju. Prav zaradi tega je prvi mož FIGC Carlo Tavecchio organiziral zaključno predstavitev volilnega programa Aleksandra Čeferina, ki bo pojutrišnjem v italijanski reprezentančni bazi v firenški četrti Coverciano. Čeferin, ki govori tudi italijansko, se bo predstavil na istem dogodku kot Evelina Christillin, kandidatka za novi svet FIFA (organ, ki je nasledil izvršni odbor) iz Uefine ženske kvote. Italijani bodo formalno organizirali petkov sestanek prav zavoljo Christillin, dejansko pa zaradi Čeferina. Sestanka na sedežu FIGC naj bi se po trditvah italijanskih kolegov udeležilo najmanj 35 predstavnikov nacionalnih zvez – prišel bo tudi tudi Van Praag, četudi ga uradno niso povabili na srečanje –, kar posredno morda namiguje na to, kako močno podporo znotraj UEFA uživa Čeferinov tabor. Za zmago v prvem krogu atenskih volitev bo novi predsednik Evropske nogometne zveze resda potreboval podporo najmanj 28 od 55 članic evropske družine.


Aleksander Čeferin Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Čeferin bi lahko pridobil kakšen dodaten glas podpore tudi po včerajšnjem sestanku združenja najbogatejših klubov (ECA) v Ženevi. Predsednik ECA Karl-Heinz Rummenigge je namreč prek Nemčije že oddal svoj glas, včeraj pa je še enkrat ponovil, da je združenje izjemno zadovoljno s prenovljeno ligo prvakov, po kateri bodo najboljši klubi iz najmočnejših držav dihali bolj mirno in bodo lažje načrtovali svoje letne proračune. Hkrati pa so »bogatejši« pustili odprta vrata do sanj tudi »revnejšim«, čeprav drži, da bodo klubi iz slabše rangiranih držav, med katere sodi tudi Slovenija, z letom 2018 težje prihajali med elito kot v zadnjih letih, torej po reformah lige prvakov, ki jih je sprejel Michel Platini.