Za mnoge brez pedigreja, drugi pa bi jim dali čas

Vsi Stojanovićevi možje skupaj nimajo v nogah ene odmevne nogometne tekme v močnejši tuji ligi.

Objavljeno
16. januar 2012 12.26
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport
Kaj lahko opravi strokovni štab slovenske nogometne reprezentance v osmih mesecih in – čez palec – treh prijateljskih tekmah pred boji za Brazilijo 2014? V »normalnih« razmerah bi bil odgovor na to vprašanje nepomemben. Slaviša Stojanović, ki je oktobra lani zamenjal selektorja Matjaža Keka, pa se je znašel v časovni stiski, saj bi glede na izvedeno revolucijo za uigravanje novincev v zvezni vrsti potreboval nekakšen nadomestni ciklus tekem.

Čeprav je Stojanović napovedal, da se bo v začetku decembra sestal s tremi nosilci Kekove zasedbe Korenom, Novakovićem in Radosavljevićem, tega ni storil, in zaenkrat nič ne kaže, da bi se izkušena trojica pojavila na februarskem zboru reprezentance za prijateljsko tekmo s Škotsko. V Kopru pa bo šlo že povsem zares, Slovenci bodo namreč poskušali z bojevitimi Otočani popraviti vtis po neuspešni Stojanovićevi premieri z jenkiji.

In kakšni so obeti za štab, ki je že zavihal rokave, včeraj pa je začel svojo evropsko turnejo (močno okrepljen, kot nekoč KZS) v Veroni na tekmi Chievo – Palermo? Vsaj »na papirju« – in upoštevaje kadrovsko primerjavo s predhodnimi rodovi – slabi. Slovenijo sta odpeljala na mundial le strokovna štaba z bogatimi izkušnjami iz tujine: Srečko Katanec in Danilo Popivoda, ki sta Zahovićevo generacijo odpeljala na Daljni vzhod, sta bila nogometaša najvišjega svetovnega formata, Matjaž Kek in Milan Miklavič, ki imata na računu zgodovinsko zmago v Južni Afriki, pa v Avstriji uživata največji možen ugled zavoljo sijajnih dosežkov v različnih časovnih obdobjih.

Na različnih forumih in družabnih omrežjih je možno prebrati največ očitkov prav čez pomanjkanje mednarodnih izkušenj novega strokovnega štaba – da naj vsi Stojanovićevi možje skupaj ne bi imeli v nogah ene odmevne tekme v močnejši ligi. Stojanović je z Domžalami dvakrat pokoril konkurenco v Sloveniji (po mrku Olimpije in pred pojavom Interblocka), pozneje v Celju in ZAE pa mu ni šlo. Podobno (ne)uspešen je bil tudi njegov dolgoletni pomočnik Safet Hadžić, ki se ni izkazal v novi Olimpiji in nedavno v Črnomlju. Kako velik bo zanj preskok iz 2. SNL v 26. reprezentanco na svetu, bo pokazal čas. Še največ igralskih izkušenj iz tujine ima Stojanovićev drugi pomočnik Toni Usnik, nekoč obetavni up, ki je trenersko zorel ob Draganu Skočiću.

Obstajajo tudi nasprotna mnenja – mnogi pravijo: dajte Stojanoviću in njegovim strokovnim adutom čas, naj v miru izvedejo svoje zamisli. In da bodo že izidi naslednjih tekem razkrili njihovo vrednost. Morda, pristop novega selektorja so, na primer, javno pohvalili tudi nekateri reprezentanti. Nenazadnje mu zaupajo tudi odgovorni – še noben slovenski selektor namreč ni imel šestštevilčne prve pogodbe, kot jo ima Stojanović, tudi ugledna imena, kot so Katanec, Prašnikar, Oblak in Kek, ne.