Za rojake je predsednik

Egipčan Mohamed Salah je prvi strelec Liverpoola v tej sezoni. Malokdo je verjel v to, toda privržence rdečih je utišal z goli in igrami. Samemu sebi si lahko za odlično potezo čestita tudi trener Jürgen Klopp, ki je dal soglasje za prihod 25-letnika iz Rome.

Štirideset milijonov evrov je klub z Anfielda stal prvega zvezdnika jesenskega dela sezone v premier league. Zdaj se nihče več ne sprašuje, zakaj je Liverpool zanj plačal toliko denarja, ker je njegova tržna vrednost že poskočila. Pravzaprav jo je težko ovrednotiti, saj je treba upoštevati, da je Salah božanstvo z neprecenljivo vrednostjo tudi v domovini. Spodbuja, spremlja in časti ga 100 milijonov Egipčanov, ki so kar 27 let čakali na vrnitev na zemljevid najboljših reprezentanc na svetu. Prav njihov »Bog« Salah je bil najzaslužnejši, da se je Egipt po letu 1990 spet uvrstil na mundial.

Slovenskim nogometnim navdušencem je v tekmah z Mariborom pokazal, kaj zna in zmore. Oboje je merljivo v presežnikih. Z žogo v nogah in preigravanjih je hiter kot blisk in le Messi ter Neymar sta v tej prvini boljša. Da je jeseni postal še izjemen strelec, je presenetilo marsikoga. Klopp meni, da še ni izbrusil strelskih potencialov. »Prepričan sem, da še ni pokazal vsega, kar zmore pred vrati. Občutek za gol in spretnost pred vrati lahko še popravi, lahko je še bolj učinkovit,« Nemec še ni izvlekel iz njega, kar je želel. Ima pa o njem res do podrobnosti izdelano mnenje, ki ga mora tako rekoč iz tekme v tekmo deliti z javnostjo in navijači.

»Zelo je sproščen in ni obremenjen z ničemer. Še najmanj s tem, da naj bi moral vsem nejevernim Tomažem pokazati, da je pred tremi leti zapustil Chelsea in odšel v Italijo zato, ker ni bil dovolj kakovosten za angleško ligo,« je Klopp zaščitniško govoril o svojem najboljšem igralcu v dosedanjem delu sezone.

Tudi »na šolanju« v Italiji je bil Salah kar soliden strelec. Za Romo je v dveh sezonah zabil 29 ligaških golov, za vijolične iz Firenc v pol sezone solidnih šest. Italijanska izkušnja je bila očitno res najboljša možna za njegov razvoj, potem ko pri Chelseaju ni bilo veliko možnosti za napredovanje in ob boku Edena Hazarda, ki je tudi zanj eden od vzornikov.

»Z manj mišic in s slabšo telesno postavo v telesnem stiku odletiš iz premier league. Pri Chelseaju je bil fant, v Italiji je postal moški. To je dobro,« je bila še ena od Kloppovih slikovitih predstavitev varovanca, ki se bolj ali manj skriva pred javnostjo. Je tih in izmuzljiv. Pred novinarji in pred množico se ne počuti najbolje.

Z odločilnima goloma, zadnjim v 120. minuti proti Kongu za zmago z 2:1, je Egiptu zagotovil vozovnico za Rusijo. Sebi je prislužil še status najbolj priljubljenega Egipčana. Tudi zato, ker nikoli ni igral za enega od dveh največjih klubov (Zamalek ali Al Ahly), s čimer nima nasprotnikov. V z nogometom obsedenem Egiptu je priljubljenost nogometaša merljiva po tem, za katerega od obeh klubov je igral.

Po odločilni kvalifikacijski zmagi za SP se je v televizijskem nagovoru Salahu zahvalil predsednik države Abdel Fatah el Sisi. Navijači so na družabnih medijih seveda zahtevali Salaha za predsednika.

Salahova nogometna pot ima vse, kar mora imeti za vznemirljivo zgodbo. Kdo ve, kako bi se razpletala, če nekdanji predsednik Zamaleka Mamduh Abas leta 2012 ne bi ocenil, da ni dovolj kakovosten za njegov klub. Namesto v Kairo je odšel v Basel. Za »nagrado« je Salah prejšnji teden Abasa gostil v Liverpoolu, kjer si je ogledal derbi s Chelseajem. Salah je seveda zadel za rdeče, sredi tedna pa dodal še dva gola za zmago v Stoku.

Švicarski serijski prvak je bil Salahov prvi evropski klub, ki je zanj ob prestopu v Chelsea zaslužil 11 milijonov evrov. Neuradno pa še tri, štiri milijone več, kot je povedal Salah, ki je zdaj prvi strelec premier league z 12 goli.