Zeleno-beli v vijolični nesreči uživali 24 ur

Gorica je v 19. kolu 1. SNL z goloma Amela Džuzdanovića in Gorana Cvijanovića prvič v sezoni ugnala Olimpijo.

Objavljeno
29. november 2015 23.07
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly

Ljubljana – V taboru Olimpije so z nasmeškom sprejeli spodrsljaj Maribora proti Zavrču. Le 24 ur pozneje so se že streznili: Gorica je v Stožicah pripravila presenečenje, razliko med Olimpijo in Mariborom pa zmanjšala za točko – s 7 na 6.

Goriška zaušnica je bila zaslužena, četudi nepričakovana. Prav nič ni kazalo, da bodo Primorci prav v Stožicah igrali resno tekmovalno tekmo, odgovorno in taktično disciplinirano. Daleč najboljšo po 8. kolu, ko so še zasedali vrh SNL. Še v sredo so v Mariboru delovali povsem nebogljeno, podobno kot v vseh letošnjih dvobojih z Ljubljančani in Mariborčani. Z zeleno-belimi so imeli medsebojno bilanco dva poraza z razliko v golih 2:8, z vijoličnimi prav tako dva poraza in razliko v golih 3:8.

»Pred tekmo sem igralcem povedal, da nam ni treba več igrati simpatično, marveč da moramo igrati za točke. Moja navodila so razumeli in sprejeli,« je gostujoči trener Miran Srebrnič odkril prvi del formule za stožiški uspeh. Pot do nje je odprl razigrani Amel Džuzdanović. Na desni strani je Ajdovec v malonogometnem slogu preigraval in povezoval igro, gol pa je zabil z leve strani. Žogo je na sredini izgubil domači kapetan Andraž Šporar, Miran Burgić je povlekel po levi strani, jo podal do Sandija Arčona, ta pa je s podajo za ljubljanskimi branilci našel vtekajočega Džuzdanovića. Pred Aleksandra Šeligo je pritekel močno z leve strani, a vseeno mojstrsko sprožil diagonalni strel po tleh.

Ljubljančanom še ni tekla voda v grlo, zato se niti niso preveč vznemirjali. A igra jim tudi ni stekla, nikakor se jim ni izšla zadnja podaja, zaradi česar je mladi goriški vratar Grega Sorčan ohranjal »delovno« temperaturo. Ubranil je, kar je moral, za kaj več ni bilo potrebe.

Domači trener Marijan Pušnik je ukrepal ob odmoru: Alvesa je zamenjal Lucas Ontivero. A razen še večjega pritiska menjava ni veliko vplivala na Olimpijino udarnost in učinkovitost. Zdelo se je, da Pušnik ni našel ustreznih igralcev, ki bi se med seboj začutili v zamislih in igri. Na levi strani je tvegal z novincem Hrvojem Čaletom in zmoto uvidel v 75. minuti. Matic Fink je bil konkretnejši. Še prej je Martin Mimoun zamenjal Miho Zajca. Bolje bi bilo, če bi koga drugega. Tudi silno nerazpoloženega Ezekiela Hentyja. Ali pa rutiniranega Roka Kronavetra, čigar streli (vsaj trije, štirje) so zleteli visoko prek vrat.

Kljub pritisku Olimpije je Gorica ustvarjala nevarne akcije. Potrditev zmage ji je že prej preprečila vratnica po strelu Marshala Johnsona. Na drugi strani je iz minute v minuto potrjeval nadarjenost Sorčan. Vsak strel, ki je bil v njegovem dosegu, je ubranil ali ukrotil. »Zicerja« Olimpija resda ni imela, a doslej se je iz zagat reševala tudi iz polpriložnostih in pač zadevala.

»Imeli smo šest, sedem položajev v območju strela. A v celoti je bilo premalo predložkov,« je Pušnik razkril eno od domačih težav. Druga je bila po njegovem še bolj kočljiva. »Preveč je bilo posamičnih zaključevanj akcij. Zmaguje moštvo in ne posamezniki,« je dejal Korošec na ljubljanski klopi in na koncu pogled vendarle obrnil v pozitivno smer. »Glave moramo usmeriti navzgor. Trudili smo se.«

Goričani so bili v razburljivem zaključku nagrajeni dvakrat. Najprej je Kronaveter po odličnem strelu iz kota zatresel prečko, nato je v prvi minuti sodnikovega dodatka po Burgičevi podaji piko na i s prvim golom po vrnitvi v goriško jato postavil Cvijanović. A s strelom pod prečko je razrešil dvoboj iz oči v oči s Šeligo.

»Igrali smo čvrsto in zadeli smo gol v pravem trenutku tekme. Nato je bilo pomembno, da je deseterica na igrišču delovala kot moštvo. Zasluženo smo premagali kakovostno Olimpijo,« pa je zaokrožil svoj pogled Srebrnič.

Sodnik Damir Skomina je dvoboj opravil rutinsko, čeprav bi Goričani ob remiju ali porazu imeli pripombo na igro Nemanje Mitrovića z roko v kazenskem prostoru po enem od predložkov.

Zavrč uganka tudi za Maribor

Kislih obrazov in ob začudenju, kako je mogoče, da je bil Zavrč spet nepremagljiv (1:1, 1:2, 3:3 so izidi v tej sezoni), so Mariborčani zapuščali Ljudski vrt. Sprijaznili so se, da so v boju z Olimpijo izgubili še dve točki.

V tekmi zasukov so vijolični prek Agima Ibraimija prišli do vodstva, toda po 55. minutah so haloški fantje imeli prednost dveh golov – 3:1. Vsako napako Mariborčanov v obrambi so znali izkoristiti. A vztrajnost in napadanje z vsemi silami sta se obrestovala. Rezervista Jean-Philippe Mandy in Marwan Kabha sta z lepima goloma izenačila. Več vendarle ni šlo.

Mariborski trener Krunoslav Jurčić je bil šokiran, a tudi pošten. »Če bi se nam posrečil zasuk in bi zabili še gol za 4:3, bi bilo nepravično,« je bil iskren Zagrebčan, njegov rojak na završki klopi Ivica Solomun pa je priznal, da je bila tekma polna čudovitih potez in slabih posredovanj. Lepa za gledalce in mučna za trenerje. »Po visokem vodstvu in hitrem izenačenju smo viseli kot lestenec,« je bil slikovit Ivica Solomun.