Les Experts snujejo hat-trick, a njihov skalp je zelo mikaven

Če bi na olimpijskem rokometnem turnirju nastopili tudi Španci, bi lahko mirne duše dejali, da bo v Riu de Janeiru zbrana vsa svetovna smetana. Krivci, da svetovnih in evropskih podprvakov ne bomo videli v Areni do Futuro, so kajpak Slovenci, ki so jih izločili na kvalifikacijskem turnirju v Malmöju.

Nesrečni Španci, dvakratni svetovni prvaki, bi bili prav gotovo med favoriti za kolajne, Slovenci v ta krog pač ne sodijo, jih pa uvrščajo med reprezentance, ki bi lahko presenetile z uvrstitvijo v polfinale. Poleg izbrancev selektorja Veselina Vujovića za takšne veljajo tudi Poljska, Švedska, Nemčija pa narodnostno pisani Katar in domača Brazilija. Največ možnosti za osvojitev rokometnega Olimpa pa imajo branilci naslova iz Francije, odlični Danci, ki še nimajo olimpijskega odličja, a so jih na svetovnih in evropskih prvenstvih zbrali deset, ter vselej odločni Hrvati, dvakratni olimpijski prvaki (1996, 2004). Žreb je določil, da bodo vse tri izpostavljene reprezentance v prvem delu igrale v isti skupini A, kot četrtega po moči pa omenjajo Katar s selektorjem Valerom Rivero, čigar ekipa, sestavljena s kopico naturaliziranih igralcev, je na svojem SP pred letom in pol osvojila srebro. Toda v Braziliji ne bo imela tako priviligiranega statusa in bo težko mešala štrene prav pri vrhu.

Slovenija v boj za 1. mesto v skupini

V skupini B bo tako vsaj na papirju daleč najbolj ugodno prvo mesto, za katerega naj bi se enakovredno borile Nemčija, Poljska, Švedska in Slovenija. Nemci so res evropski prvaki, ampak vprašanje je, ali lahko reprezentanca Dagurja Sigurdssona po pol leta uprizori še en veliki podvig, pa četudi bodo tokrat za razliko od januarskega EP na Poljskem nastopili nekateri izkušeni aduti, kot so kapetan Uwe Gensheimer, Paul Drux, Patrick Groetzki in Silvio Heinevetter. Islandec Sigurdsson je zaradi poškodbe kot rezervista prijavil levorokega Steffena Weinholda iz Kiela, ki ima težave s poškodbo in bo morda nared v drugem delu OI.

Nemcev Slovenci še nikdar niso premagali na velikem tekmovanju in podobno slabo statistiko imajo s Švedi. V zadnjih dveh letih so se z njimi pomerili šestkrat in le enkrat iztržili remi. Morda pa bo urok premagan prav na najbolj pomembnem turnirju. Selektorski par Staffan Olsson-Ola Lindgren po nekaterih informacijah ne uživa veliko zaupanja med igralci, zveza bi si za krmilom bolj želela Ljubomirja Vranješa, toda njegovi delodajalci v Flensburgu so prižgali rdečo luč. Da so Švedi ranljivi, so se Slovenci lahko prepričali aprila v Malmöju, kjer so sicer izgubili za gol, vendar je to pomenilo, da so si zagotovili tretji olimpijski nastop.

Poljska utegne biti zelo nevarna, ima telesno dominantno reprezentanco, ki je skupaj že vrsto let. Poljaki hrepenijo po uspehu, s katerim bi končno lahko pozabili šok v Krakovu, kjer so jih Hrvati premagali kar za 14 golov in jim preprečili nastop v finalu domačega eura. Polom je stal službe Nemca Michaela Bieglerja, ki je na SP v Katarju presenetljivo osvojil bron, na njegovo mesto pa je prišel morda najboljši trener ta čas Talant Dušebajev. S Kielcami je osvojil ligo prvakov in poljske igralce pozna do obisti, v vratih se lahko vselej zanese na veterana Slawomirja Szmala.

Brazilcev ne gre odpisati, četudi jim bo manjkal poškodovani Felipe Borges iz Montpelliera. Lani so osvojili vseameriške igre v Kanadi, v Katarju so bili pozitivno presenečenje, v skupini so zelo namučili Slovence, v osmini finala pa le za gol izgubili proti Hrvaški. Prikazali so nekaj revolucionarnih elementov, zlasti v obrambi, ki je spominjala na igro mož na moža po celotni površini 40 x 20 metrov . Slovenci so proti njim storili kar 26 tehničnih napak, Hrvati zanje rekordnih 18. Na krilih domačih navijačev bodo zelo nevarni in nikakor ne bodo hoteli biti v senci bolj uveljavljenih rojakinj, svetovnih prvakinj.

Egipt, 7. avgusta prvi tekmec Slovenije, naj ne bi bil nevaren za najvišja mesta, vendar je afriški prvak in ima svoje načrte.

Onesta po tretji zaporedni naslov

Rokometni turnir bo v Areni do Futuro (12.000 sedežev) v olimpijskem parku Barra. Dvorana v nasprotju s svojim imenom nima prihodnosti, po OI jo bodo porušili oziroma preuredili v tri osnovne šole. Največ oči v njej bo uprtih v Francoze. Serijski zbiralec odličij, selektor Claude Onesta, bo lovil že tretji zaporedni olimpijski naslov. Nikola Karabatić, Thierry Omeyer, Daniel Narcisse, Luc Abalo in še kdo od Les Experts bodo zadnjič nastopili na igrah pod okriljem petih krogov, nov naslov bi bil tudi najboljša reklama za domači mondial, na katerem bo zlati rod rekel »adieu«. Francozi so tudi pred OI v Londonu evropsko prvenstvo vzeli bolj z levo roko in podobno je bilo januarja na Poljskem. Ko so potem osvojili zlate kolajne, pa so od veselja »razbili« studio francoske televizije …

Olimpijski turnir bo zelo naporen za vse reprezentance, z izjemo Brazilije in Argentine se bodo najprej morale privaditi na časovno razliko, tekme si bodo sledile zelo hitro in bodo ob povsem različnih terminih, od jutranjega do nočnega. Za razliko od SP in EP lahko na OI na posamezni tekmi nastopi zgolj 14 igralcev, in ne 16, dovoljena je samo ena redna menjava. Za nameček se bodo morali igralci prilagoditi tudi novim pravilom, ki jih je Mednarodna rokometna zveza (IHF) uvedla s 1. julijem in so že požela mnogo kritik. Najbolj očitni spremembi sta, da igralcu v polju, ki vstopi namesto vratarja, ne bo več treba obleči markirne majice, vendar tudi ne bo smel stopiti v vratarjev prostor. Še bolj sporno pravilo pa je, da bo ob dvignjeni sodnikovi roki dovoljenih največ šest podaj, kar bo gotovo prineslo veliko zmede in hude krvi. Upajmo, da ne preveč pri Vujoviću in njegovih borcih na čelu z Urošem Zormanom – v Riu bo tako kot Gorazd Škof sklenil reprezentančno pot –, ki bodo skušali izboljšati osmo mesto iz Sydneyja 2000.