Tiskane izdaje
Zaradi presenetljive zmage v vožnji na čas na letošnjem Giru je Roglič sodil celo v ožji krog kandidatov za kolajne, a razmerja moči so bila tu nekoliko drugačna. Na štartu je bilo le 37 tekmovalcev, zato pa vsi, ki kaj pomenijo v tej kolesarki prvini. Zadnje desetletje je številka ena Cancellara, ki pa je bil to pot razbremenjen vloge prvega favorita - proga naj bi bila preveč razgibana in hribovita, da bi na njej lahko zmagal takšen kolesarski »težkokategornik«. A napovedi je obrnil na glavo in suvereno opravil s konkurenco, četudi mu je med prvim in drugim merjenjem vmesnega časa (med 10. in 20. kilometrom) močno upadel tempo.
Primož Roglič je z 10. mestom vendarle potrdil, da sodi v svetovno smetano borcev s štoparico. Foto: Matej Družnik
Z vodilnega mesta je zdrsnil na četrtega, saj je imel na tem odseku šele 10. čas, a nato je spet močno pospešil, edini presegel povprečno hitrost 45 km/h ter prvega zasledovalca Toma Dumoulina ugnal za 47 sekund, bronastega Chrisa Frooma pa za 1:02. Zmagovalec Toura in papirnati favorit olimpijskega kronometra je kolajno osvojil tudi z nekaj sreče oziroma smole Avstralca Rohana Dennisa, ki je moral zaradi zlomljenega aerodinamičnega podaljška krmila zamenjati kolo in izgubil je ravno dovolj, da ga je Froome ugnal za osem sekund.
Roglič je kolesaril stanovitno, tempu najhitrejših ni mogel slediti, se je pa vseskozi držal v deseterici. Obetalo se mu je osmo mesto, nekoliko je popustil v zadnjem delu proge, v katerem je bilo razvidno, da v karieri tako dolge in zahtevne vožnje na čas še ni odpeljal. »Od sebe sem dal svoj maksimum, če bi imel še kaj rezerve, bi šel hitreje. Kronometer je vedno bitka s samim seboj, to pot je bila zame še bolj, potem ko mi je po 20 km prenehala delovati radijska povezava s spremljevalnim avtomobilom in sem bil povsem prepuščen sam sebi. Mogoče sem malo premočno začel in mi je nato zmanjkalo moči, a prvič sem odpeljal tako dolg kronometer, nimam si kaj očitati. Nabiram izkušnje, to so moje prve olimpijske igre in šele druga vožnja na kronometer, daljša kot 40 km, v karieri,« je povedal Roglič, ki je bil sodeč po številkah na merilcu moči dobro pripravljen.
»Od sebe sem dal svoj maksimum, če bi imel še kaj rezerve, bi šel hitreje.« Foto: Matej Družnik
»Forma je prava, na ravninah sem razvijal slabih 400 vatov moči, v klanec, ko sem pritiskal na vso moč, pa med 450 in 500. Med dirko se s tem sicer nisem kaj dosti ubadal, ker ni bilo časa gledati na zaslon,« je zahtevno 54,5 km dolgo preizkušnjo opisal Roglič, ki je bil leta 2008, ko je Cancellara osvojil svoje prvo olimpijsko zlato, še smučarski skakalec. Kolesarsko kariero je začel v letu londonskih OI (z 10. mestom je izenačil uvrstitev Janija Brajkoviča iz leta 2012), šele letos pa na Giru pokazal, da je izjemno nadarjen za vožnjo na kronometer.
»Ne vem, kako bo naprej, ne bi se branil tega, da bi bil med najboljšimi v kronometru. Rad bi bil čim bolj univerzalen kolesar, da bi bil dober v klanec in v kronometru. Za to preizkušnjo smo vse opravili optimalno, v prihodnje pa bi najbrž še lahko šli z majhnimi koraki naprej,« se je v prihodnost ozrl Roglič, ki ga letos bržčas čaka še ena velika preizkušnja, vožnja na kronometer na SP v Katarju. »Ne diši mi najbolj, ker bo proga povsem ravninska, na sporedu pa je izjemno pozno, šele konec oktobra. Bomo videli, kako bom pripravljen,« se o naslednjem izzivu še ni odločil 26-letni Zasavec.
»Ne vem, kako bo naprej, ne bi se branil tega, da bi bil med najboljšimi v kronometru.« Foto: Matej Družnik
»Na SP bo naš adut v vožnji na čas Roglič, ki ima lepo prihodnost v tej disciplini. Kolesaril je odlično, kakšno malenkost se da še izboljšati, a tehnično je bil skoraj dovršen. Resda smo sanjali o kolajni, a realnost je deseterica. Imel je dobro kolo, tudi primerno oblačilo, tehnično ne zaostaja veliko za najboljšimi, kar se treninga tiče, pa se da vedno kaj dodati. Primož bo po tem rezultatu še bolj verjel, da lahko postane odličen kronometrist,« pa slovenski selektor Gorazd Štangelj ne dvomi o tem, na koga bo stavil v prihodnje.
