Divji ritem prinesel srebro in nove motive

Rdeča Poljana – Kot je po veleslalomskem bronu Žan Košir suvereno napovedal novo kolajno, tako odločno jo je tudi osvojil. Svetlikalo se je zlato, a malenkosti so v velikem finalu za 11 stotink prevesile v prid ameriškega Rusa Vica Wilda, Slovencu pa prinesle srebrno odličje. Tako je bilo znova tudi nekaj grenkobe, a le za kratek čas.

Tržičan je bil namreč pred slalomsko tekmo jasen: zadovoljilo ga bo le zlato. Če se je po bronu zleknil v sneg ob olajšanju, da je vendarle osvojil prvo kolajno na velikih tekmovanjih, pa po osvojitvi bolj žlahtne, srebrne, sprva ni bil videti najbolj navdušen. Prevevali so ga mešani občutki, bolelo ga je, da ni prišel do zmage, ki si jo je vso sezono tako želel. »To se dogaja že vso sezono. Nisem toliko razočaran, ker nisem osvojil zlate kolajne, bolj sem razočaran, ker sem v finalu naredil dve napaki, pa še vezi so se mi iz nastopa v nastop mehčale. A ne bom iskal izgovorov, lahko le rečem, da sem se uštel pri taktiki. To so OI in treba se bo zadovoljiti s srebrom,« je kot veliki perfekcionist razmišljal po razburljivem zaključku tekme, na kateri sta ga dve manjši napaki stali olimpijskega naslova. Wild je bil preveč »divji« na progi, da jih ne bi izkoristil.

Rus je bil že od prvega kvalifikacijskega nastopa razred zase. Manj zahtevna snežna podlaga je napovedala tudi manj selektivno tekmo, a Wild je bil ves čas korak spredaj: ko je bila proga še lepa in tudi po tem, ko so na njej že zijale luknje. Njegova zmaga je bila zaslužena, to mu je priznal tudi Košir, ki pa je bil ves čas tudi njegov prvi zasledovalec. »Res je napadel na vso moč, kot se za finale spodobi, tudi če bi takoj odstopil, se ne bi ničesar očital. Pred zadnjim nastopom smo tudi zategnili vez, zato sem bil hitrejši. Če ne bi bilo napake, ko me je zasukalo, bi se finale lahko končal tudi drugače,« je še ocenil Tržičan. Wild mu je po tekmi iskreno segel v dlan: »Prav nič ne bi bil presenečen niti razočaran, če bi me premagal.«

Slovenski junak je držal obljubo in se v tekmo podal odločno, precej drugače kot v veleslalomsko, na kateri je bil v kvalifikacijah nekoliko previden, tudi zaradi deske, ki je prej ni veliko vozil, a jo je moral izbrati zaradi ekstremno ledene podlage. Kvalifikacije je opravil z odliko, nato pa nadaljeval mimo olimpijskega prvaka iz Vancouvra J. J. Andersona, pa nato že v četrtfinalu dobil priložnost, da se oddolži Švicarju Nevinu Galmariniju za poraz v polfinalu sredine tekme. Ko je v polfinalu za nasprotnika dobil ne prav nevarnega Italijana Aarona Marcha, se je že napovedoval sanjski razplet, ko je v prvem polfinalnem nastopu napako naredil Wild, je bila računica zanj še toliko ugodnejša. A Rus se je rešil in izločil Avstrijca Benjamina Karla, s katerim bi imel slovenski tekmovalec v finalu gotovo manj težav ...

A v tovrstne kalkulacije se Košir ni spuščal in se zlasti do slovesne podelitve tudi že sprijaznil z razpletom. Dve kolajni na dveh olimpijskih tekmah, več bi si težko želel, četudi mu je spodletelo pri enem od ciljev – zmagi. »Vseeno je to še ena stopnička višje v mojem napredku, do najvišje pa bom očitno moral počakati do naslednjih iger. Za motiv je vsekakor srebro boljše od zlata,« je povedal in bil precej bolj optimističen kot po olimpijskem nastopu v Vancouvru, ko je celo razmišljal o koncu kariere. V Sočiju je govoril o naslednjih OI.

»Tedaj bom star 33 let, torej v idealnih letih. Starostna meja, pri kateri tekmovalci dosegajo vrhunske rezultate, se v zadnjih letih močno dviga. No, mogoče malo prehitevam, najprej bom moral razmišljati tudi o zdravju. To že zdaj ni najboljše, včasih se mi zdi, da bi že moral na operacijo kolka,« je še pristavil v šali. Obenem se je dobro zavedal, da ga za uresničitev vseh naslednjih ciljev, med katerimi je tudi kristalni globus, pa kakšna kolajna s SP, čaka veliko dela. Ali se bodo z dvema olimpijskima kolajnama razmere za delo zanj kaj izboljšale? Sam bi si najbolj želel še »kakšen dodaten par rok v svoji majhni ekipi, in manj ljudi, ki bi le pametovali.«

Košir je z dvema kolajnama zasenčil ostale tekmovalce iz močne slovenske ekipe. V slalomu je v ekipno statistiko Rok Marguč primaknil 12. mesto, s čimer ni uresničil svojih visokih pričakovanj, ki jih je imel kot aktualni svetovni prvak v tej disciplini. »Vse smo vložili v Soči, želeli smo kolajno, a se ni izšlo,« je bil razočaran Laščan, ki pa mu ni preostalo drugega, kot da tudi on že začne pogledovati proti naslednjim ciljem.