Putinov Soči golta ogromno denarja

Manj kot dva meseca do odprtja zimskih olimpijskih iger v Sočiju po svetu zaključujejo sezname udeležencev in usklajujejo zadnje logistične podrobnosti, a največji projekt Vladimirja Putina je ta čas še vedno eno samo gradbišče. Kar 96 tisoč delavcev bo moralo najdražjim OI v zgodovini v prihodnjih tednih za vsako ceno vdahniti zahtevani blišč, ali bo zapuščina upravičila nepredstavljive stroške, pa ne zna povedati nihče.

Še prav vse igre v zgodovini so spremljali sumi, ali bodo objekti končani pravočasno, korupcija, kriminal in izkoriščanje delovne sile pa so v zadnjih desetletjih postali že stalnica in niso obšli niti naslednjih poletnih iger v Rio de Janeiru niti tamkajšnjih priprav na SP v nogometu 2014. A vendarle bo Soči v marsičem poseben, saj bo nekakšen mavzolej zdajšnjemu ruskemu absolutistu Putinu, ki je na prizorišče ob črnomorski obali doslej prek državnih podjetij in zasebnih vlagateljev že pretočil skoraj 50 milijard dolarjev, štirikrat več, kot so znašali prvotni izračuni. Igre v Rusiji so s tem že presegle pekinške poletne iz leta 2008, da denar ni nobena težava, pa priča že primer nove skakalnice. Potem ko so odpustili njenega razvojnega inženirja, so jo vendarle končali za vrtoglavih 265 milijonov dolarjev in predvidene stroške presegli za šestkrat.

Putin se je odločil v slabih šestih letih, kolikor je minilo od izbora Sočija za pripravo zimskih olimpijskih iger 2014, mesto spremeniti v turistično metropolo, ki se bo lahko postavila ob bok najsijajnejšim svetovnim destinacijam. S tem pa je Soči še drugič v zgodovini postal državni projekt po 40. letih prejšnjega stoletja, ko je Stalin ukazal v regiji postaviti luksuzen sanatorij, katerega prednosti bi uživali najboljši delavci iz vse države.

V več kot 40 hotelih naj bi bilo na voljo kar 42 tisoč sob, kar je skoraj toliko, kot jih premore Moskva. Mesto bo imelo kar štiri železniške postaje, več kot 350 km novih ali prenovljenih cest in mostov ter dve, s hitrim vlakom povezani olimpijski vasi, obmorsko in v hribih, dobilo je novo letališče in pristanišče, bolnišnico in nekaj elektrarn. In vse to za 410 tisoč prebivalcev, torej dobrih 130 tisoč več, kot jih ima Ljubljana.

Nič čudnega, da se ob takšnem megalomanstvu na drugi strani sveta, v ZDA, sprašujejo, kaj pravzaprav žene Putina pri projektu, kjer cilj očitno opravičuje sredstva. Si res postavlja spomenik za časa življenja ali želi svetu le pokazati neskončno moč ruskega stroja, četudi za ceno številnih neplačanih in izkoriščenih delavcev iz revnih krajev ruske notranjosti, o katerih vse pogosteje poročajo človekoljubne organizacije. Kaj ga žene, da želi cvet svetovnega športa preseliti v regijo, kjer redko ali skoraj nikoli ne sneži in katere okolica slovi po največji koncentraciji teroristov na svetu. Gre res zgolj za razkazovanje mišic, da je območje pod južnim Kavkazom, korak od gruzijske meje ter kavkaških fundamentalistov in upornikov, pod popolnim nadzorom Moskve.

Putin razvoj dogodkov zadnje čase vse bolj pogosto tudi sam nadzira in zadovoljno ugotavlja, da so športni objekti, v katerih se bodo odvijali olimpijski boji, bolj ali manj gotovi, večje težave predstavlja infrastruktura. Enega od bolj znanih hotelov ob obali so začeli povsem prenavljati šele v začetku novembra, skupina ruskih oligarhov s seznama vlagateljev v projekt Soči 2014 pa je tik pred tem na vlado naslovila poziv za pomoč, saj že zdaj ocenjujejo, da bodo s sodelovanjem pri olimpijskem projektu utrpeli velikanske izgube. Mesto je še vedno veliko gradbišče, vrsta podzemnih napeljav še čaka na polaganje, prav tako so številni cestni odseki še brez asfalta, hoteli pogosto ostajajo brez elektrike, redne so prekinitve internetnih in telefonskih povezav.

Zato ni čudno, da je Putin ob zadnjem novembrskem pregledu olimpijskih prizorišč vsem delavcem odpravil proste praznične dni. »Pri tako velikem projektu je zadnji del priprav najtežji. Veliko je bilo narejeno, a smo še daleč od popolnosti. Pred nami sta božič in novo leto, zato bi rad poudaril, da bo prišel čas zanju šele 18. marca, na zadnji dan paraolimpijskih iger. Za vse, ki delajo na olimpijskih prizoriščih. Vsi morajo to razumeti,« je bil jasen Putin, ki ni mogel preprečiti premiere filma Putinove igre, ki ga je dve leti pripravljala Simone Baumann in v katerem je spregovorila o korupciji ter prikazala vso bedo delavcev in lokalnih prebivalcev, ki se skriva za napovedanim bliščem bližajočih se zimskih iger. Rusi so ji ob drugem stiku z njo ponudili 600 tisoč funtov, da film ne bi prišel v javnost, v tretje se jim ni več oglasila. »Putin ima rad Soči, rad smuča tam. Tam gradi prostor zase. To je njegova osebna odločitev, za katero stoji,« pravi Baumannova.