Slovenci so do konca nagajali velikim

Rdeča Poljana – Biatlonski spored na olimpijskih igrah se je končal z izjemno tekmo moških štafet, po kateri so se najbolj veselili gostitelji, saj je naslov prvakov ostal doma. Zlatim Rusom so se na zmagovalnem odru pridružili še srebrni Nemci in bronasti Avstrijci, s 6. mestom pa so pričakovanja močno presegli Slovenci Jakov Fak, Klemen Bauer, Janez Marič in Peter Dokl.

Uvrstitev do 10. mesta je bil cilj naše štafete, na koncu je celo poskrbela za najboljši slovenski dosežek na olimpijskih igrah v tej disciplini. Četverica se je prvič v sezoni na štart podala v vrstnem redu Dokl, Fak, Bauer, Marič, izbira je bila očitno zadetek v polno, nihče pa ni razočaral. Dokl je bil sicer slab v teku, medtem ko na strelišču ni zgrešil tarče in Faku je predal kot 14. z minuto in sekundo zaostanka. Naš najboljši biatlonec je nato uprizoril šampionsko predstavo, s prvim časom teka in streljanja je Slovenijo pomaknil na visoko 5. mesto s polminutnim zaostankom. Kar naenkrat je bila naša ekipa v igri za najvišja mesta, tudi za kolajno in pri tem je ostalo vse do zadnjega streljanja.

Po Faku je namreč odlično nastopil tudi Bauer, ki je sicer še bolje začel in na prvi postanek na strelišču je prišel kot drugi, a zavoljo enega popravka je izgubil pridobljeno, tako da se je tudi Marič na svojo zadnjo olimpijsko pot podal kot peti. Četudi je imel naš veteran na teh igrah kar nekaj težav z bolečinami v hrbtu, je začel v slogu svojih predhodnikov, ko so na prvem strelskem postanku Norvežan, Nemec, Rus in Avstrijec vsi po vrsti popravljali, se jim je še bolj približal, a nato se je v streljanju stoje komajda izognil kazenskemu krogu in boja za kolajne je bilo konec, saj je strelišče zapustil kot šesti. A v igri je bila še vedno zelo visoka uvrstitev in Marič je v finišu iztisnil iz sebe še zadnje atome moči ter zadržal 6. mesto (med 19 nastopajočimi), ki se ga v ekipi res niso nadejali.

»To je bil optimalen nastop, do zadnjega streljanja smo bili blizu kolajni, do konca smo nagajali velikim,« je zadovoljen še zadnjo tekmo pospremil trener Uroš Velepec, prav tako je bil navdušen Bauer: »Šesto mesto je za nas skorajda kar kolajna. To je vsekakor več od pričakovanj. Da nam je prav na olimpijskih igrah uspel takšen nastop, je izjemno, posebej če pogledamo, katere reprezentance vse smo pustili za sabo. To je bila res pika na i vsem tukajšnjim biatlonskim nastopom.«

Z nastopom je bil zelo zadovoljen tudi Fak, vesel, da se je ekipa kosala z največjimi biatlonskimi nacijami, a zanj se OI v Sočiju vendarle niso izšle po željah. Seveda je bil po vseh težavah, ki so ga doletele v sezoni, lahko vesel, da je sploh nastopil, a očitno je nekoliko prepozno ujel formo, ki prinaša kolajne, torej tisto, kar športnika njegove ravni edino zanima. Na novo priložnost bo moral zdaj čakati štiri leta, iger v Južni Koreji pa gotovo ne bo videl Marič, za katerega je bil včerajšnji nastop eden zadnjih sploh, saj bo na marčni tekmi svetovnega pokala na Pokljuki končal kariero.

Slovenija je bila torej vse do zadnjega v boju za mesta povsem pri vrhu, kjer pa se je na koncu odvila prava drama. Prvi favoriti Norvežani so namreč vodili večji del tekme, na zadnjem streljanju pa je Emil Hegle Svendsen, v Sočiju zmagovalec tekme s skupinskim štartom, povsem popustil pod pritiskom. Iz četveroboja z Rusom Antonom Šipulinom, Nemcem Simonom Schemppom in Avstrijcem Dominikom Landertingerjem je namreč izpadel, potem ko je moral v kazenski krog, s čemer je rojaku Oleju Einarju Bjørndalnu preprečil, da bi osvojil zgodovinsko deveto zlato kolajno na OI, skupaj pa 14. »Zelo sem žalosten. Moja napaka, zanjo nimam pojasnila. Težko je,« je bil skrušen Svendsen, čigar napake je najbolje izkoristil Šipulin, ki je za dobre tri sekunde prehitel Schemppa, Avstrijcem je pripadel bron. Rusi so se tako razveselili prve zlate biatlonske kolajne na domačih OI, s katero so se predzadnji dan iger na lestvici dobitnikov kolajn prebili na 1. mesto, prehiteli pa so – Norveško.