Tiskane izdaje
Buenos Aires – Prireditelj poletnih olimpijskih iger 2020, nova/stara panoga v programu teh iger in novi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja. Tri pomembne odločitve bo v manj kot tednu dni – do torka – prineslo 125. zasedanje MOK, ki ga bo gostil Buenos Aires in kjer bodo razpravljali še o nekaterih najbolj perečih težavah sodobnega športa.
V naslednjih dneh bo v Buenos Airesu lobiranje doseglo vrelišče, argentinska metropola bo gostila politike, poslovneže, športnike in zvezdnike zabavne industrije z vseh koncev sveta. Le redko je pač na enem zasedanju v igri toliko, kot bo tokrat, ko bodo padle tri zelo pomembne odločitve, ki bodo zaznamovale naslednja olimpijska leta.
Prvo bodo sprejeli v soboto, ko bo znan prireditelj OI 2020, za katerega so v igri Istanbul, Madrid in Tokio, torej sami izkušeni kandidati. Japonci – tudi že gostitelji 1964 – se namreč za igre potegujejo drugič zapored, Madrid tretjič, Istanbul pa skupno petič. V izenačeni bitki se zdi, da bi lahko odločilo manj slabosti, da se bodo po Sočiju (ZOI 2014) in Rio de Janeiru (POI 2016) delegati odločili za mesto, ki prinaša manjše tveganje. »Tu ni očitne odločitve, nobena izbira ne bo brez tveganja,« pravi kanadski predstavnik v MOK Dick Pound, sicer tudi nekdanji predsednik svetovne protidopinške agencije. Poznavalci sicer manjšo prednost dajejo Tokiu, a zadnje težave z radioaktivnim sevanjem v Fukušimi gotovo niso dobra popotnica tik pred glasovanjem. Bi pa Japonci v teh negotovih gospodarskih časih bili svojevrstno jamstvo, da z organizacijo ne bi bilo težav, Tokio je prav tako dobilo najboljšo oceno v tehničnem poročilu MOK to poletje. Istanbul je bil tudi zavoljo svoje lege dolgo časa v »vodstvu«, a politična kriza tako v državi kot v soseščini je seveda naredila svoje, tudi več kot 30 turških atletov, pred kratkim suspendiranih zavoljo dopinga, ni ravno ugodno vplivalo na podobo olimpijske države. Madrid se je zdel zaradi španske krize bolj ali manj odpisan, a bi potreboval tudi najmanjši vložek v infrastrukturo. »Mislim, da bosta v končnem glasovanju odločila dva glasova, mogoče trije, ne več,« pričakuje za zdaj še predsednik Jacques Rogge.
Rokoborba favoritka
V katerih panogah vse bodo tekmovalci lovili košček olimpijske slave leta 2020, ta čas še ni povsem jasno, bo pa v nedeljo. Prosto mesto je še eno, zanj se borijo bejzbol oz. softbol, skvoš in rokoborba. Predvsem je zanimiv položaj s slednjo, saj je bila del olimpijskega sporeda na vseh igrah z izjemo 1900, dokler ni februarja prišla presenetljiva novica, da leta 2020 ne bo več. Reakcije so bile zares burne, v boju za ohranitev te panoge na OI sta se združili celo večni nasprotnici Rusija in ZDA, sedem mesecev kasneje je rokoborba favorit za popolnitev zadnjega mesta v sporedu … Kot pravijo v MOK, se je krovna rokoborska zveza hitro odzvala na kritike, spremenila, kar je bilo nujno potrebno, vključno s pravili, ki naj bi panogo bolj približala gledalcem, in dvema novima kategorijama za ženske. »Prepričan sem, da se bo vrnila v olimpijsko družino. Februarska odločitev je bila velika napaka in treba jo je popraviti,« je prepričan Švicar Denis Oswald, eden šestih kandidatov za novega predsednika MOK.
Bo novi predsednik
Najvplivnejši mož v športu je bil zadnjih 12 let Rogge, ki se bo prihodnji teden poslovil od te funkcije, po napovedih sodeč ga bo nasledil zdajšnji podpredsednik Thomas Bach. Nemčevi najzvestejši podporniki celo pričakujejo na torkovih volitvah zmago v prvem krogu, saj ima zelo bogate izkušnje tako v športu (olimpijski prvak s sabljaško ekipo) kot v športni politiki. Njegova najresnejša izzivalca naj bi bila Portoričan Richard Carrion in Ng Ser Miang iz Singapurja, medtem ko Tajvancu C. K. Wuju in nekdanjemu ukrajinskemu šampionu v skoku s palico Sergeju Bubki grozi izpad po prvem krogu glasovanja.
Te tri odločitve bodo zaznamovale zasedanje v Buenos Airesu, kjer pa bodo razpravljali tudi o hujših kaznih za dopinške grešnike in razširitev sankcij na njihove spremljevalne ekipe, o še eni zelo pereči temi sodobnega športa – nameščanju rezultatov –, visoko na seznamu tem pa bo tudi status Indije. Slednja je namreč od decembra izključena iz MOK, ker je tedaj generalni sekretar postal s korupcijo zaznamovani Lalit Bhanot. S. V.
