V Schladmingu huje kot v Sočiju

Soči – Seveda slovenska junakinja Tina Maze zlepa ne bo pozabila svoje veleslalomske zlate kolajne, ki si jo je morala priboriti v zelo zahtevnih razmerah, a tisti deževni dan si bo tudi druga najboljša smučarka iger Anna Fenninger, simpatična Avstrijka s Solnograškega, zapomnila za vekomaj. Ob svojem slovesu od Sočija je govorila posebej za Delo.

Anna, v slalomski ekipi vas ni, za vas je iger konec, s kakšnimi občutki zapuščate olimpijsko prizorišče?

Ha, smučanje res vedno znova ponuja zanimive izzive, a zdaj je najpomembneje, da sem tu izpolnila želje. Sanjam o kratkem počitku in zbiranju novih moči za prihajajoči sklepni del zimske sezone.

Kako se zdaj ozirate h kolajnama na teh igrah, zlati v superveleslalomu in srebrni v veleslalomu?

Pravzaprav še zbiram vtise, pomena kolajn se še ne zavedam dobro. Predvsem pa sem srečna in toliko že vem, da bom te igre vselej štela kot zame zelo uspešne. Lepo je biti na svečanem odru. Res, vseh razsežnosti še ne občutim, je pa vse skupaj že zdaj veličastno.

Najbrž vam je ob uspešnih nastopih kar odleglo glede na izjemno breme iz domovine. Dobro nam je namreč znano, koliko Avstriji pomeni alpsko smučanje in kako zahtevni so vaši rojaki, ko gre za nastope na velikih tekmovanjih.

Vse našteto drži, a ko je človek daleč od doma, ne občuti vsega tako močno. Res ne razmišljaš niti pretirano o medijih niti o odzivih. Lažje se mi je bilo zbrati zdaj, čeprav so olimpijske igre izjemno pomembno tekmovanje, kot pa pred enim letom na svetovnem prvenstvu v Schladmingu.

Pa bi lahko primerjali ti dve tekmovanji med seboj?

Nikakor ne! Veste, v Schladmingu mi je bilo desetkrat huje. Ampak res, tam smo bili vsi iz avstrijske reprezentance prav posebej obremenjeni, nisi smel stopiti niti na ulico, že je bil okrog tebe vrvež. Seveda je čudovito uživati podporo privržencev, a takrat se moraš tudi ustrezno zbrati. Zato mi je bilo zdaj v Sočiju lažje, pa četudi so olimpijske igre le enkrat na štiri leta.

Kako se boste spominjali tega deževnega veleslaloma in končnih sedem stotink zaostanka za zmagovalko Tino Maze?

Tisti dan nam res ni bila usojena lepa tekma. Deževalo je kot za stavo, po nastopu sem sanjala le še o vroči prhi. S srebrno kolajno pa sem zelo zadovoljna, saj sem po prvem nastopu krepko zaostajala. Vem, bila sem blizu tudi novemu naslovu olimpijske prvakinje, a Tina si je to prvo mesto vsekakor zaslužila. Bilo je napeto, seveda upam, da bom imela naslednjič v plesu stotink več sreče.

Pa vas je najboljša slovenska smučarka presenetila na teh igrah glede na to, da do prihoda v Soči v tej sezoni ni bila tako uspešna kot v prejšnji zimi?

Morda je res presenetila, a takšno zimo, kot jo je uprizorila pred enim letom, je res domala nemogoče ponoviti. Zdaj pa je zablestela na najpomembnejšem tekmovanju v sezoni. Očitno se je res vrhunsko in premišljeno pripravila za te olimpijske igre, ima dve zlati kolajni, spet je poskrbela za res lepo zgodbo.

Kako se boste lotili zadnjega dela sezone po prihodu v domovino?

Časa za oddih preprosto ne bo, čakajo me še trije zelo stresni in napeti tedni. Rada bi bila tako močna in konkurenčna kot tu, upam, da bom ohranila olimpijsko raven pripravljenosti. Lotila se bom zadnjega lova na točke in upala, da bom sezono zaokrožila z lepim pogledom na končni vrstni red v svetovnem pokalu …