Za Phelpsa ni nepremostljivih ovir

Med letoma 1956 in 1964 je kraljevala ukrajinska telovadka Larisa Latinina in svojo športno pot sklenila s kar 18 olimpij skimi kolajnami. Zdaj pa je Michael Phelps, 27-letni ameriški plavalec, začrtal novi mejnik. Svoje tretje olimpijske igre je na sobotni večer zaokrožil z zbirko kar 22 kolajn.

Plavalni svet ga je prvič opazil na svetovnem prvenstvu na Japonskem 2001, dve leti pozneje pa je sredi Barcelone že nastopal v nabito polni dvorani za novinarske konference. Pritegnil je več pozornosti kot dotlej prva kralja bazenov, Avstralec Ian Thorpe in Rus Aleksandr Popov, na dlani je bilo, da je pred nami najstnik, ki ve, za kaj gre na poti k svetovnemu vrhu. Tako je na svoje prve OI v Atene odpotoval že kot favorit številnih disciplin, zbirka šestih zlatih kolajn in dveh bronastih je potrjevala namigovanja o šampionu, pred katerim je še sanjska pot. Stroka je spoznavala, da nikakor ne gre za muho enodnevnico , predvsem ponosni ameriški poročevalci so kar tekmovali med seboj, kdo si bo domislil pravi vzdevek – najpogosteje je bil »metek iz Baltimora« ali pa »leteča riba«.

Pri napovedih se ponavadi ni širokoustil, obenem je ohranjal prepoznaven ameriški značaj samozavesti in odločnosti za največja tekmovanja. Niti na svetovnih prvenstvih se ga tekmeci nikakor niso mogli znebiti in še pred enim letom v Šanghaju, ko naj bi bilo tekmovanje zanj le ogrevanje pred Londonom, je bil štirikrat na najvišji stopnički, dvakrat srebrn in še enkrat bronast. Pred tem se je vpisal v olimpijsko zgodovino v Pekingu, ko je na enih igrah osvojil največ naslovov (8) med vsemi športniki doslej, letos pa je spet osupnil tudi poznavalce. Ni jih bilo namreč malo, ki mu nove imenitne bere to pot niso napovedovali – popotnica z interne predolimpijske tekme v ZDA je vlogo favorita prepuščala mlajšemu reprezentančnemu kolegu Ryanu Lochteju, ta je že prvi dan bojev v londonskem bazenu ugnal junaka iz Pekinga, povrhu sta se znašla tudi med poraženci v štafeti 4x100 m prosto proti hitrejši francoski vrsti.

Toda za Phelpsa iger še ni bilo konec, uvodna spodrsljaja ga nista potrla. Očitno o brezhibni telesni pripravljenosti spet ni bilo dvomov, bogate izkušnje so mu pomagale na poti k novemu vzponu. V bazenu se spektakularna zgodba še ni zasukala k drugemu polčasu, že je bil 27-letni plavalec lastnik novega rekorda – 19 olimpijskih kolajn. A tu se še ni ustavil in tako je do sobotnega večernega slovesa od londonskega plavalnega centra še trikrat stopil na oder za najboljše tri. Britansko metropolo je zapustil z žlahtno bero skupno šestih kolajn, štirih zlatih in dveh srebrnih.

»Poskusil sem se izogniti pretirano samozavestnim napovedim v javnosti, a pred prihodom v London sem si kot cilj začrtal nekaj, česar še nihče ni dosegel. Ni nepremostljivih ovir, vse je mogoče! Želel sem si biti najboljši Michael Phelps,« je povedal , ko je dosegel magično število 19 kolajn, se kot ponavadi korektno pogovarjal s poročevalci, novinarsko konferenco pa le prekinil pred načrtovanim časom: »Opravičujem se vam, toda zdaj bi rad odšel v svojo sobo, še prej nekaj pojedel in pred spancem skočil v ledeno kad. Želim si lep spanec, saj me jutri že čaka nadaljevanje tekmovanja …«

N a veliki tekmi ga nič ne more vreči s tira, skupaj s trenerjem Bobom Bowmanom se zbereta, ko je najbolj pod drobnogledom. Zato mu nihče ni zameril, ko se je med počitnicami tudi spozabil, obiskoval verige hitre prehrane, se mastil s hamburgerji in na kakšni zabavi potegnil dim ali dva marihuane. Takrat je za hip podrl svojo zgodbo izjemnega športnika, a ob novih kolajnah je bil nato sleherni greh hitro pozabljen. Plavanje pa ga bo zagotovo pogrešalo. Njegov londonski nastop je bil, kot je dejal , zadnji.