Žena bi rada, da gre Kranjec še v Korejo

Ljubljana – Robert Kranjec je imel po peklenskih dnevih, ki jih je zaradi padcev in poškodbe levega kolena preživljal v Sočiju, včeraj spet razlog za boljšo voljo. Ob vrnitvi v domovino ter snidenju s svojimi najdražjimi z ženo in hčerkico na čelu se je namreč nadvse razveselil tudi dobre novice, ki mu jo je po magnetni resonanci v jeseniški bolnišnici posredoval dr. Tomaž Silvester.

»Slika je pokazala, da je meniskus cel, stranska vez pa neprekinjena, kar pomeni, da ni strgana,« je vidno odleglo 32-letnemu Kranjčanu, potem ko je izvedel, da je vez »zgolj« nategnjena in mu tako vendarle ne bo treba pod nož. »Lahko, da je bila sprva tudi natrgana, pa se je medtem zacelila. Kakor koli že; dr. Silvester je bil po magnetni resonanci zadovoljen, jaz pa še bolj,« je poudaril najizkušenejši slovenski smučarski skakalec.

Priznani ortoped je pojasnil, da lahko koleno kljub poškodbi, kakršno ima Kranjec, bolj ali manj normalno deluje, večja težava pa je v sami bolečini, saj resnično »boli kot pes«. To je potrdil tudi »leteči Kranjčan«. »Bolečine so res hude, zjutraj pa je koleno trdo, kot da ne bi bilo moje. Ker mi je zmanjkalo protibolečinskih tablet, sem se po vrnitvi že odpravil k svoji osebni zdravnici, da mi je predpisala nove. Vendar pa bom skušal doma zdržati brez njih, ker si jih želim prihraniti za tekme,« je zaupal Kranjec, ki si bolečine blaži tudi s posebnimi geli in ledom.

Ob tem je pripomnil, da je v svoji karieri doživel že veliko padcev in staknil še več poškodb (imel je že počena rebra, čeljust, ličnico, večkrat zvit gleženj ...), toda prav nič se ne more primerjati z mukami, ki jih trpi že skoraj dva tedna. »No, saj nobena poškodba ni prijetna, toda pri drugih delih telesa so – kakor se spominjam – bolečine hitro minile. Kolena in komolci so očitno bolj občutljivi,« je razmišljal skakalec kranjskega Triglava, ki je bil sicer že včeraj popoldne spet na kondicijskem treningu pri Matjažu Polaku. Ta mu bo v navezi z glavnim trenerjem slovenske skakalne vrste Goranom Janusom tudi spisal prilagojen program vadbe za prihodnje dni. Že včeraj je izvedel več poskokov in preizkusil nove vaje, pri katerih ga je zabolelo malce nižje, tako da ga prav zanima, kakšen bo odziv kolena danes, ko se bo zbudil v nov dan.

Kdaj se bo naslednjič povzpel na vrh zaletišča, še ni znano, zagotovo pa se to ne bo zgodilo na jutrišnjem državnem prvenstvu na srednji napravi v Planici (z začetkom poskusne serije ob 9. uri) niti na prvi tekmi za svetovni pokal po OI – v Falunu (26. t. m.), sicer generalki za nordijsko SP 2015. »Morda bom nastopil v Lahtiju (med 28. t. m. in 2. marcem), morda pa šele na Norveškem. Bomo videli, moj naslednji veliki cilj pa je nedvomno SP na letalnici v Harrachovu (od 13. do 16. marca),« je Kranjec – čeprav tega ni povedal naravnost – vendarle dal na neki način vedeti, da je trdno odločen ubraniti naslov svetovnega prvaka v poletih iz Vikersunda '12.

Olimpijske igre v Sočiju je po svoje že prebolel, pozabil pa jih do konca življenja ne bo. »Zgodil se mi je najslabši možni scenarij. Bil sem v vrhunski formi, nato pa dvakrat grdo padel. Škoda,« je zmajeval z glavo. Še vedno je prepričan, da se ne bi poškodoval, če bi bil sneg »normalen«, svojo trditev pa podkrepil tudi s padci tekmecev Simona Ammanna, Kamila Stocha ...

Na vprašanje, ali se vidi na naslednjih zimskih OI 2018 v Pjongčangu, je odvrnil, da mu je žena Špela že navrgla, da bo moral očitno še v Južno Korejo, ker mu Rusija ni bila usojena. »No, šalo na stran. Zagotovo bom skakal še prihodnjo zimo, potem pa bomo videli. Vztrajal bom, dokler bom konkurenčen in užival v skokih ...«