Bezjak bi rad okusil še veselje v domači slačilnici

Celje – Po seriji napornih treningov v Zrečah so Slovenci bioritem že uskladili s terminom jutrišnje tekme z Norveško (15) v kvalifikacijah za SP. Mnogi so po dolgem času začutili podlago dvorane Zlatorog, med njimi Marko Bezjak, ki sprva ni bil v načrtih selektorja Veselina Vujovića, zdaj pa je tudi zaradi spleta okoliščin domala nepogrešljiv član reprezentance.

Bezjak je nazadnje v domovini igral maja lani, ko je Slovenija remizirala s Švedsko. V izbrano vrsto se je vrnil aprila na olimpijskih kvalifikacijah v Malmöju in prepričal selektorja, da ni zgolj klubski igralec, kot so mu očitali. »Lepo se je vrniti domov. V reprezentanci je bilo vedno dobro vzdušje, po uvrstitvi v Rio je še boljše. Da bom spet igral v Sloveniji, je zame velika čast,« vzhičenosti ni skrival »Bezo«, ki je z Magdeburgom osvojil šele 8. mesto v bundesligi, je pa rokometnemu mestu na vzhodu Nemčije po 20 letih prinesel pokalno lovoriko.

Dvakrat najboljši igralec slovenske lige je svojčas znal zaviti Zlatorog v črno, v dresu Gorenja se je v njem praviloma veselil zmag nad Celjem. Tokrat upa, da bo pripomogel k veselju v hramu slovenskega rokometa. »Ko smo prišli, so nam najprej odprli gostujočo garderobo. Rekel sem si, to je pa dober znak, saj sem v njej večinoma praznoval zmage. No, potem so nas preselili in zdaj bi rad končno okusil, kako je, če se to zgodi še v taboru domačih,« je z duhovito primerjavo postregel sicer bolj zadržani Prlek, ki je vajen vihteti dirigentsko palico v napadu, a že na Švedskem smo ga videli na levi strani. Malce čudno za 184 cm visokega igralca … »Neverjetno, kakšne težave imamo na položaju levega zunanjega igralca. Oba visoka strelca (Klemen Cehte in Borut Mačkovšek, op. p.) sta odpovedala nastop. Vsi, ki smo tu, bi dali vse, da bi imeli njune telesne zmogljivosti. Ne vem, zakaj se ne vidita z nami, a nič ne de. Že na Švedskem smo pokazali, da se da tudi z nižjo in bolj prodorno zasedbo narediti velike stvari. Konec koncev tudi Norvežani v obrambi ne stojijo kot 'ploti', radi skočijo ven, kar nam ustreza.«

So potemtakem Norvežani nižja »kasta« skandinavskega rokometa kot Švedi ali Danci? »Na EP so se s 4. mestom izkazali, vseeno pa gre povečini za dokaj neizkušene igralce, ki igrajo vedno enako in streljajo tudi iz nemogočih položajev. V tem vidim našo prednost. Kot pravi selektor, z globljo obrambo 5-1 bi jih lahko ustavili in si priigrali lepo prednost.« To pa bi bila … »Vse, kar bi bilo prek petih golov, bi bilo super.« Bi podpisal za štiri? »Tudi.« Pa tri? »V bistvu je najbolj pomembna zmaga. Ta nam še ne bi dala mirnosti, vsekakor pa samozavest, da na Norveškem v slogu dokončamo delo.«