Bron skovale s petjem v hodniku
Hrvatice na zadnjih dveh evropskih prvenstvih zadnje, zdaj tretje.
Odpri galerijo
Bronasto veselje hrvaških rokometašic in selektorja Nenada Šoštarića FOTO: Henning Bagger/Reuters
Pravljice še obstajajo! Na evropskem prvenstvu na Danskem so namreč hrvaške rokometašice senzacionalno in pravljično osvojile bronasto kolajno. Bolj žensko-rokometno ugledne reprezentance so na tleh Hamletove dežele po vrsti padale, za konec v boju za bronasto nagrado celo danske gostiteljice za prvo odličje hrvaškega ženskega rokometa nasploh.
Navdušenje ob prihodu v domovino je zato še bolj vzpodbudilo čustveno plat poti do bronastih nebes in veselje zaradi sija žlahtne kovine. »Seveda nismo pričakovale, da se bomo prebile tako daleč. Spisale smo zgodovino, a to smo si tudi zaslužile. Nobena reprezentanca ni ustvarila takšnega vzdušja, kot smo ga same, niti nihče ni imel takšnega ekipnega duha,« je razložila kapetanka Katarina Ježić.
»Uresničili smo ene sanje, odpirajo se druge. Moje sanje so bile priti na olimpijske igre, zdaj smo tretji v Evropi in smo se neposredno uvrstili na svetovno prvenstvo. Tam nam je cilj priti vsaj v kvalifikacije za OI leta 2024 v Parizu. Zdaj imamo leto dni časa in miru, da uspešno vključimo še nekatere nove stvari. Na začetku sem sicer sam bolj verjel v čudež kot pa dekleta. Pomembno je bilo dobiti eno od pomembnih tekem, saj se tako učiš zmagovati. Ko so premagale Madžarsko, se je zgodil preskok v glavi, saj so ugnale igralke, ki z rokometom služijo nekajkrat več kot same.
Po tem bronu naša dekleta v noben dvoboj ne bodo več šla s strahom. To je največji uspeh. Zdaj je na nas, da zgodbo dvignemo do tam, kjer ji je mesto. Da ne bi potem morebiti bilo, da bi lahko bilo bolje, pa ni bilo. Lahko smo močni, a le takrat, ko smo to v srcu in glavi, kljub besedam nekdanjega danskega selektorja, da nimamo odstotka možnosti v tekmi za tretje mesto,« je navrgel selektor Nenad Šoštarić.
»Za tekmo za bron smo se pripravljale na hodniku dvorane. Pele smo, imele koncert, plesale, nato pa smo odigrale tako fenomenalno,« je zanimivost omenila Ćamila Mičijević. Še to, Hrvatice so do letošnjega brona prišle po tem, ko so bile na zadnjih dveh EP zadnje!
Navdušenje ob prihodu v domovino je zato še bolj vzpodbudilo čustveno plat poti do bronastih nebes in veselje zaradi sija žlahtne kovine. »Seveda nismo pričakovale, da se bomo prebile tako daleč. Spisale smo zgodovino, a to smo si tudi zaslužile. Nobena reprezentanca ni ustvarila takšnega vzdušja, kot smo ga same, niti nihče ni imel takšnega ekipnega duha,« je razložila kapetanka Katarina Ježić.
Bolj je verjel v čudež kot dekleta
»Uresničili smo ene sanje, odpirajo se druge. Moje sanje so bile priti na olimpijske igre, zdaj smo tretji v Evropi in smo se neposredno uvrstili na svetovno prvenstvo. Tam nam je cilj priti vsaj v kvalifikacije za OI leta 2024 v Parizu. Zdaj imamo leto dni časa in miru, da uspešno vključimo še nekatere nove stvari. Na začetku sem sicer sam bolj verjel v čudež kot pa dekleta. Pomembno je bilo dobiti eno od pomembnih tekem, saj se tako učiš zmagovati. Ko so premagale Madžarsko, se je zgodil preskok v glavi, saj so ugnale igralke, ki z rokometom služijo nekajkrat več kot same.
Po tem bronu naša dekleta v noben dvoboj ne bodo več šla s strahom. To je največji uspeh. Zdaj je na nas, da zgodbo dvignemo do tam, kjer ji je mesto. Da ne bi potem morebiti bilo, da bi lahko bilo bolje, pa ni bilo. Lahko smo močni, a le takrat, ko smo to v srcu in glavi, kljub besedam nekdanjega danskega selektorja, da nimamo odstotka možnosti v tekmi za tretje mesto,« je navrgel selektor Nenad Šoštarić.
S plesom do tretjega mesta
»Za tekmo za bron smo se pripravljale na hodniku dvorane. Pele smo, imele koncert, plesale, nato pa smo odigrale tako fenomenalno,« je zanimivost omenila Ćamila Mičijević. Še to, Hrvatice so do letošnjega brona prišle po tem, ko so bile na zadnjih dveh EP zadnje!
