Tiskane izdaje
Ljubljana – V Zagrebu so držali fige v žepu, ko so stisnili roke slovenskim partnerjem glede sodelovanja v ligi SEHA. Čez noč so močno zaostrili denarne pogoje in v Ljubljano poslali ultimat, v katerega slovenski klubi niso privolili. Tako bodo Celje, Gorenje in Maribor še naprej igrali v slovenski ligi, ki pa jo čakajo reforme.
»V preteklih letih smo vam ponujali sodelovanje v ligi SEHA, vendar ste vabila zavračali, ker niste želeli ogroziti kakovosti vaše lige. V prvih dveh sezonah so klubi sami plačevali vse tekmovalne stroške. Izračunali smo, da bi širitev lige le-te dvignila za 150.000 evrov na klub in toliko bi morali prispevati vaši klubi v prvih dveh sezonah, nakar participacije ne bi bilo več,« piše v pismu iz Zagreba, pod katerega sta se podpisala predsednik lige SEHA Mihajlo Mihajlovski in direktor Siniša Ostoić. Ker sta očitno prejudicirala negativen odgovor, sta predlagala, da se do konca leta dogovorijo o sodelovanju dveh slovenskih klubov s sezono 2015/16, a pod istimi pogoji.
Ostojić je sicer še v ponedeljek za Delo izrazil prepričanje, da se bodo strani dogovorile, in navrgel nekaj hrvaških pregovorov, vendar iz tega ni bilo nič. Poudarjal je dobre odnose s Celjem in verjetno bi vodstvo lige najraje videlo, da bi se ji pridružil zgolj največji slovenski klub. Toda razkola ni bilo, trije slovenski klubi so ostali enotni. »Ostojić in Hrvati v SEHA so bili korektni, vendar so v manjšini. Očitno je imel Mihajlovski nekaj drugega za bregom, nanj so pritiskali drugi klubi, ki jim je šlo v nos, da bi Slovenci na tako lahek način prišli skozi. Saj razumemo, da bi morali nekaj dati zraven. Pogovori so se vrteli okrog 150.000 evrov za dve sezoni, kar bi bilo verjetno sprejemljivo tudi za Gorenje in Maribor. Imel sem občutek, da smo dogovorjeni. Potem pa pride ta nespodobna ponudba. Če bi imel v žepu 300.000 evrov, jih ne bi dal, ker se takšnih igric pač ne gremo,« je bil nad razpletom razočaran predsednik Celja Pivovarne Laško Bojan Cizej in ni izključil verjetnosti, da si SEHA preprosto ni več želela Slovencev: »Dogovorili so se že z Veszpremom, ukrajinsko Zaporožje je menda dalo 250.000 evrov na mizo, tudi romunska Constanta želi zraven. Slovenci smo postali odveč. To je velik udarec tudi zame osebno, saj sem vložil ogromno energije, da bi zadevo izpeljali.«
Sredi tega meseca je skupščina Rokometne zveze Slovenije soglasno prižgala zeleno luč vstopu v SEHA. Zdaj bo 2. julija sledila izredna seja, na kateri bodo določili tekmovalni sistem. Ena od treh možnosti bo tudi vrnitev končnice na izpadanje s finalom na dve ali tri zmage, kar bi lahko povečalo zanimivost pomladanskega dela sezone v 1. ligi NLB Leasing. »Bobinac (predsednik RZS, op. p.) se je izpostavil in zdaj mu moramo ščititi hrbet. Vložiti moramo vse napore, da naredimo slovenski rokomet bolj atraktiven. Več mora biti derbijev. Zamisli je veliko in do seje skupščine jih moramo uskladiti. Kdo ve, mogoče je tako še bolje. Če je bila že poroka tako kisla, kakšen bi bil šele zakon. Kot kaže, se bo liga prvakov še nadalje reformirala in vsebovala še več tekem. Če bomo slovensko ligo dvignili na višjo raven, bo sezona povsem spodobna in lige SEHA niti ne bomo pogrešali,« je na svetlo plat pogledal Cizej, ki se je pred mesecem veselil naslova državnega prvaka.
Za Gorenje je bil minuli petek še posebej črn, saj mu je EHF zavrnila igranje v ligi prvakov. »Velenjčani so res potegnili kratko. Medtem ko smo na Ljubljanskem gradu zmajevali z glavo ob branju pisma iz Zagreba, je prišel še šok z Dunaja,« s tekmeci sočustvuje Cizej, ki je ob tem posredno usmeril prst v slovenske funkcionarje. Sekretar RZS Polde Kalin je namreč predsednik tekmovalne komisije EHF, pa ga je slaba novica vseeno ujela na napačni nogi. »V tem rokometu je preveč ribarjenja v kalnem. Očitno tudi nimamo pravih ljudi na EHF in IHF, da nas takole peljejo žejne prek vode. Tudi to se bo moralo spremeniti,« je menil Cizej. Prvi mož slovenskega rokometa Bobinac je že nakazal zasuk v politiki zveze: »To je bilo res razočaranje, ki ga nihče v Gorenju ni pričakoval. Žalostno, da je marketinški del pomembnejši od športnega. No, ni še vse izgubljeno, morda se bodo le odprla vrata. Res pa bo treba razmisliti o korakih RZS do EHF in njenih organov. Saj smo vendar del te družine. Veljalo bi se prešteti, videti, kdo kaj dela in kako, ter se odločiti, kako in s kom naprej.«
