Celjski junak Mlakar Gorenju še zasolil rane

Velenje – Tudi v športu je vse minljivo, ampak ene stvari so precej obstojnejše od drugih. Mednje vsekakor sodi prevlada rokometašev Celja Pivovarne Laško nad tekmeci iz Gorenja, ki se ni končala niti po 1365 dneh. V Rdeči dvorani so se gostje veselili zmage na derbiju 1. kola lige SEHA.

Celje je 24 let in dan, odkar je s Pelisterjem odigralo prvo tekmo v ligi prvakov, doseglo sladko zmago pri Gorenju, ki je mesec in pol, kolikor so trajale njegove priprave, sanjalo o tem, da bo po 4. decembru 2013 končno vzelo mero večnim tekmecem. Njihov čas še ni prišel in celjski trener Branko Tamše je še naprej brez poraza proti Gorenju, odkar je prišel v Celje. Zmaga mu ne jamči uspešne sezone, jasno pa je, da ima že pomembno prednost pred Gorenjem v lovu na nastop na sklepnem turnirju regionalnega tekmovanja. Predstava je tudi najboljša popotnica za sobotni superpokal proti Mariboru.

Sezona, ki bo za najboljša kluba pestra kot že dolgo ne, se je začela na najboljši način. S spektaklom v polni Rdeči dvorani. Dokazovanja željni ekipi sta se udarili na polno, četudi je bilo v zraku veliko neznank, saj se je pri obeh močno spremenila krvna slika. Pri Gorenju so bili štirje novinci, pri Celju šest. A vseeno so bili gostje v ključni prednosti. Njihovi glavni akterji v zunanji vrsti – Jaka Malus, Borut Mačkovšek in Žiga Mlakar – so že staroselci, medtem ko so se pri Gorenju Žarko Pejović, Robert Markotić in Jan Grebenc prvič srečali na resni tekmi. To je botrovalo boljšemu začetku Celja, za katere je bivša »osa« Luka Mitrović, ki je tudi že vajen derbijev, po nasprotnem napadu zadel za vodstvo z 12:9, kar je novega trenerja Gorenja Želja Babića primoralo v že drugo minuto odmora. Po njej so se domači fantje otresli krča in Blaž Kleč je izenačil za prijateljskih 12:12 med odmorom, četudi se je na igrišču iskrilo in ni manjkalo močnih udarcev in tudi ne hude krvi.

Tudi drugi del so bolje odprli serijski slovenski prvaki iz Celja, občasni reprezentant Žiga Mlakar je s šestim zadetkom zvišal na 15:13. Tamše je premeteno dodajal sveže moči, po Igorju Aniću in Mitroviću je poslal v ogenj Jana Jurečiča (hitro je zadel za 19:17), novinca iz tujine, obetavna Daniel Dušebajev in Branko Vujović sta vso tekmo presedela na klopi. Zaupal je preverjenim adutom in ti ga niso pustili na cedilu. Nezaustavljivi Mlakar je s sedmim golom izenačil najvišjo prednost na tekmi (21:18) in Babić je prvič občutil moč celjskega uroka. S sedmih metrov nezgrešljiivi Marguč je štiri minute pred koncem zadel za 23:20, po nekaj obrambah Urbana Lesjaka pa je igralec tekme Mlakar dve minuti pred koncem postavil piko na i.

»Mislim, da smo pokazali odlično predstavo, zlasti v obrambi smo bili na ravni, ki jo želimo. V njej je bil ključ do zmage,« je bil ponosen Gal Marguč, ki bo po odhodu Blaža Janca prevzel glavnino bremena na desnem krilu: »Nismo vedeli, kje smo, odigrali pa smo najboljšo tekmo, odkar smo skupaj. Na tem moramo graditi.«