Delova tema: Zločin in kazen v primeru Prošt

Športnik, ki je zlorabil stave, bo zastopal Slovenijo na prihajajočem SP. Več bi morali storiti OKS in ministrstva.

Objavljeno
04. januar 2013 18.49
Posodobljeno
05. januar 2013 05.00
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport
Ljubljana – Primož Prošt je skesanec iz afere Montpellier, zaradi katere je Rokometna zveza Slovenije sprejela stroge ukrepe proti športnikom, ki zlorabljajo športne stave. Po spletu naključij bo vratar odpotoval na SP v Španijo. Odločitev vznemirja javnost. Krešeta se koncepta: da si vsakdo zasluži še eno priložnost in da mora vsakdo plačati greh.

Čeprav je Prošt, ki je priznal, da je stavil na poraz svojega Montpelliera v francoski ligi, že dolgo brez kluba in ni branil več kot tri mesece, ga je selektor Boris Denič kot četrtega vratarja povabil na priprave. »Primož je storil napako in zanjo bo pač moral plačati. S povabilom mu sporočamo, da mu ne obračamo hrbta,« je sočutje do 28-letnega Trboveljčana izkazal Denič in ob tem zatrdil, da ga ne bo odpeljal na svetovno prvenstvo, ki se bo začelo v petek. Takrat ni slutil, da se bosta v dveh dneh poškodovala Matevž Skok in Urban Lesjak in tako so se vrata na mundial čudežno odprla Proštu, ki bo dobil priložnost za športno in osebnostno rehabilitacijo in tudi povišanje tržne cene.

Bobinac nima zadržkov

RZS je 11. decembra lani v odzivu na afero Montpellier sprejela dopolnjen disciplinski pravilnik, ki igralcem in funkcionarjem prepoveduje športne stave. Kršiteljem grozi prepoved igranja ali opravljanja funkcije za obdobje od šestih mesecev do dveh let in denarna kazen v višini od 500 do 2500 evrov. Zveza podpira Deniča, ki je storil »izvirni greh«, ko je Prošta uvrstil na uradni seznam 28 kandidatov za nastop na SP in ostal zvest svoji filozofiji, po kateri v reprezentanco težko prideš in iz nje težko izpadeš.

»Deniča podpiram pri odločitvi, ki ni bila lahka. Zdi se mi človeško, da je odprl vrata Proštu, hkrati pa jasno povedal, da nanj ne računa na SP. Toda vmes je posegla višja sila,« je selektorja podprl predsednik RZS Franjo Bobinac, ki meni, da je vsakemu treba dati še eno priložnost. »Fant je napako priznal, se opravičil in obljubil, da je ne bo ponovil. Zavedam se, da je zadeva kočljiva, toda na RZS ne čutimo potrebe, da bi prižgali rdečo luč. Verjamem, da bo Prošt zaradi vsega tega še posebno motiviran, saj želi dokazati, da se je naučil lekcijo.«

Pa si zasluži novo priložnost, in to tako hitro? Vendarle gre za zelo hudo kršitev, primerljivo z zlorabo dopinga. Priznal je, da je z goljufijo zaslužil 5700 evrov, kar je manj, kot je bila njegova mesečna plača. S pravnega vidika sicer ni nič spornega. Prošt v Franciji (še) ni bil pravnomočno obsojen. Kaznoval ga je le klub in ga odslovil. Z moralnega zornega kota je zgodba drugačna. Njegov greh je hujši kot, denimo, pri Tigerju Woodsu, ki je varal ženo, ali Michaelu Phelpsu, ki je kadil marihuano na študentski zabavi. Pred devetimi leti je RZS zaradi takšnega prekrška Matjaža Brumna kaznovala s štirimi meseci neigranja, zato je ta posledično izpustil domače EP. Proštov prekršek je precej hujši. Že to, da je stavil, je zelo narobe, še bolj pa zato, ker je stavil proti svoji ekipi, in to na tekmi, na kateri je igral. Morda je bil res naiven, ker je priznal krivdo in tako postal grešni kozel, saj je bil najbrž v tej mreži le majhna riba. Pa vendarle, kakšen je potem nauk?

Hosta: RZS hodi po spolzkih tleh

Športni filozof Milan Hosta je znan promotor »fair playa« in pravi, da se je RZS s tem, ko je legitimizirala takšno početje in Prošta sprejela nazaj, znašla na spolzkih tleh, odločitev pa jo lahko drago stane. »Tukaj je treba upoštevati dve ravni. Prva je profesionalna etika, po kateri je športnik razumljen kot delavec v podjetju. Ta ima svoja merila in pravila ter se lahko odloči, kakor hoče. Francoski klub je prekinil pogodbo z igralcem. Po drugi strani so se v reprezentanci odločili, da mu dajo priložnost, ker se je pokesal in je koristen 'delavec'. V športu je zgodba bolj kompleksna. Tu je pomembna duhovna in vzgojna raven in RZS je pokazala dvojno moralo. Sicer je res sprejela pravilnik, a to je le črka na papirju, če ga v praksi ne upošteva. Delovati bi morala v skladu s svojim poslanstvom in v družbo pošiljati prave signale. V Proštovem primeru je sporočilo, da se da priti skozi brez kazni. Če kazen ni boleča, je skušnjava pač večja.« Hosta poudarja pomen časti igranja za reprezentanco: »Namesto da bi v kali zatrli anomalije, so po spletu okoliščin igralca na neki način nagradili. Samo sprašujem se lahko, kako vse to razumejo drugi rokometaši. Kako bodo reprezentanti sprejeli kolega, ki jim je omadeževal, kar jim je najbolj sveto? Ta moralni vidik je morda pomembnejši in morda bi kazalo o vsem tem še enkrat razmisliti.«

Juratovec: Odločitev je pravilna

Vodja rokometnih sodnikov in moralna avtoriteta v slovenskem rokometu Andrej Juratovec se je takoj po izbruhu stavniške afere odločno zavzel za boj proti zlorabi športnih stav in kritiziral nepripravljenost slovenskih institucij na ta pojav. Čeprav je pogosto kritičen do dela RZS, se je tokrat postavil na njeno stran. »Sprašujem se, komu bi koristilo, če Prošt ne bi šel na SP. Mislim, da je Denič s svojo ekipo sprejel pravo odločitev. Predsednik Bobinac in predsedstvo RZS pa sta se dobro odzvala na afero ter v relativno kratkem času sprejela jasna stališča in ukrepe za zajezitev problema. Prošt v Sloveniji ni storil nobenega prekrška. Če bi stavil po tem, ko je RZS sprejela pravilnik, bi bila zgodba drugačna. Retroaktivno ga ne smemo kaznovati.« Ob tem je poudaril, da je kazanje s prstom na slovenski rokomet ozkogledo, neodgovorno in krivično, saj obstajajo številni pomembnejši sistemi, kot so OKS ter pristojni ministrstvi za šport in za finance: »Leta 1995 so sprejeli podnormiran zakon o športnih stavah, ki ni predvidel nobenih varovalk. Nihče ga ni spreminjal, niti tisti, ki s športom največ zaslužijo. S tem so šport privedli v nevarne vode, polne čeri in skušnjav.«