Tiskane izdaje
Zreče – V odsotnosti kapetana Uroša Zormana je Dragan Gajić novembra na kriznem sestanku v Ukrajini prevzel besedo in rokometašem je uspelo prepričati selektorja Borisa Deniča, da si je premislil o odstopu. Ne čudi, da je bil prav on najbolj »nabrušen« v Luksemburgu ...
»Upam, da smo s porazom v Zaporožju res dosegli dno. Prišlo je do prevelike sproščenosti in odgovornost smo prelagali drug na drugega. Veseli me, da smo se končno zbrali kot ekipa in si povedali v obraz vse, kar nam je ležalo na duši. V preteklosti so bili vse prevečkrat prisotni nekakšni tabori. Nekateri bolj izkušeni igralci, ki smo bližje Deniču, smo res potegnili voz, a vsi skupaj smo sprejeli enotno odločitev, da bo odslej drugače. Tukaj na pripravah opažam, da smo se spet začeli obnašati kot ekipa. Spet je mogoče zaznati ta zanos, ki nas je že krasil,« krepitev moštvenega duha pozdravlja Gajić, ki ni hotel iz zmage proti nekonkurenčnemu Luksemburgu izvleči globokoumnih sklepov, svoje pa je le povedal z učinkom. Na koncu je zbral 13 golov in s tem kolegom iz reprezentance ponudil najboljši vzor.
»Če sem že prevzel večji del odgovornosti, sem to hotel pokazati tudi na igrišču. Podobno velja za vso ekipo. Kar koli si povemo, naj bo še tako iskreno in pristno, ne šteje nič, če to ni vidno v igri. Za nameček sem pred novim letom začutil utrujenost, v Montpellieru na zadnjih dveh tekmah nisem kazal tako dobrih predstav kot na začetku sezone, tudi na prijateljskem srečanju proti Makedoniji še nisem bil pravi in v tem sem črpal osebni motiv v Luksemburgu,« je vzroke za strelski izbruh pojasnil 29-letni Celjan, ki je ta čas prepričljivo najboljši strelec v francoski ligi. Na 13 tekmah je zbral kar 110 golov. Kljub temu je Montpellier ta čas šele na tretjem mestu.
»Glede na število tekem, ki smo jih izgubili, je pogled na lestvico še dober. Tudi Paris SG in Dunkerque sta si privoščila nekaj spodrsljajev in oba bosta še gostovala pri nas, zato je še vedno vse odprto. Drži pa, da to ni več ekipa, zaradi katere sem prišel v Montpellier, ne igramo niti v ligi prvakov. Glede na to, da mi letos poteče pogodba, si bom morda moral poiskati kakšno bolj ambiciozno okolje,« je resno verjetnost odhoda z juga Francije, kjer se sicer z družino počuti izvrstno, napovedal »Gajo«, ki pa bo pred dokončno odločitvijo še enkrat seštel vse pluse in minuse.
Preračunavanje pa zanj ne pride v poštev, ko se beseda vrne k reprezentanci. Jutri ob 18.30 se bo Slovenija v Velenju znova pomerila z Luksemburgom, nakar bosta sledili ključni tekmi, v četrtek v Švici in v nedeljo doma z Ukrajino. Le tri zmage jamčijo prvo mesto v skupini in preboj v glavne kvalifikacije za nastop na SP 2015 v Katarju.
»Tekmi z Makedonijo in Luksemburgom res nista najbolj merodajni. Toda če bomo še naprej kazali odločen pristop ter zaigrali tako čvrsto v obrambi ali še malce bolj, potem sem prepričan, da se bo vse dobro izšlo. Jasno je, da smo daleč najbolj kakovostna reprezentanca v skupini, še bolj pa, da je treba to vedno znova dokazovati na igrišču,« je včeraj ob vrnitvi v Zreče povedal Gajić, ki resnično verjame, da se Slovenija vrača na prave, zmagovalne tire: »Bojimo se lahko samo sebe. A če smo si že nalili čistega vina, da bi izboljšali načete medčloveške odnose, je prav, da vse te zaobljube tudi spoštujemo.«
