Hrabra celjska predstava navdih Gorenju

Ljubljana – Deset let po osvojitvi naslova evropskih prvakov rokometaši Celja Pivovarne Laško niso uprizorili novega podviga v Flensburgu, vendar so nadvse dostojno zastopali slovenske barve v ligi prvakov. Kolo sreče bi se lahko obrnilo tudi v njihov prid, vendar jim je ob koncu zmanjkalo zbranosti in športne sreče.

Kot so napovedali, so se oslabljeni Celjani, ki so prvo tekmo dobili s 26:25, odločno postavili po robu favoritom s skrajnega severa Nemčije. Tudi ko so zgodaj zaostali za tri gole (4:7), se niso pustili zmesti. Obramba je kljub odsotnosti pomembnega moža Vida Poteka, ki si je na prvi tekmi v Zlatorogu zlomil prst na roki, delovala dobro in zaustavljala zunanje strelce Flensburga, ki je deloval veliko manj prepričljivo kot v sredo, ko je v bundesligi zmagal kar za 19 golov. Trener Branko Tamše je ostal zvest svoji rokometni filozofiji in je rotiral skoraj vse igralce, ki jih je imel na razpolago. Med njimi seveda ni bilo trojice, ki je prišla iz Minska. Zaupanje se mu je obrestovalo, saj sta »rezervista« Žiga Mlakar z golom na 12:12 in Mate Lekai za 13:13 in 14:14 držala stik z gostitelji, katerih podpora s tribun je bila iz minute v minuto manj bučna.

Škoda, da se je Nemanja Zelenović, namesto da bi dosegel gol za prvo vodstvo, odločil za slabo podajo proti Gašperju Marguču, pa tudi, da je Luka Žvižej v zadnji sekundi prvega polčasa zgrešil vrata, saj je imel v roki izenačenje. Kljub temu sta bila lahko Tamše in direktor Roman Pungartnik povsem zadovoljna s prikazanim. Pohvaliti gre krožnega napadalca Igorja Žabića, ki v zadnjih dveh sezonah ni upravičil pričakovanj delodajalcev, včeraj pa je le pokazal vrline, zaradi katerih so mu napovedali lepo prihodnost.

V drugem polčasu pa je nastopila prva kriza, ki so se je bali privrženci našega najuspešnejšega kluba. Celjani nikakor niso mogli premagati Mattiasa Anderssona, tudi ne iz najlepših priložnosti, kakršno je denimo imel kapetan Žvižej, ki očitno ni imel svojega dne, saj je do tedaj zapravil že tri t. i. zicerje. Sicer je postoril veliko težkega dela v obrambi, pa vseeno bi lahko bolje naravnal strelske naprave. Šele po sedmih minutah so Slovenci premagali urok, pa še tedaj je Marguč zadel s sedmih metrov. Bodoči član Veszprema je zatem iz neposredne bližine zadel naravnost v obraz vratarja Anderssona. Četudi tega ni storil namenoma, je bil švedski veteran besen kot ris. Kot se to pogosto zgodi, ga je adrenalin v žilah samo še dodatno podžgal. Začel je parati živce tekmecem, posebej Ivanu Sliškoviću in tudi rojenemu strelcu Marguču. Celjani so bili nebogljeni v napadu, vse dokler nista Nemanja Zelenović in Sebastian Skube soigralcem pokazala, kako je treba zatresti nemško mrežo. Od takrat naprej je šlo spet gol za gol in Celjani so ohranjali upanje na spektakularen podvig do rezultata 24:22, ko je četrtič iz prav toliko poskusov zadel prerojeni Žabić.

Ampak ravno tedaj se je jeziček na tehtnici dokončno nagnil na domačo stran. Slišković si je prislužil dveminutno kazen, nakar sta Skube in Lekai v preveliki želji storila prekrška v napadu (ruska sodnika sta bila roko na srce precej nenaklonjena presenečenju). Ko je Andersson vpisal 12. obrambo po pravi nogometni paradi ob strelu Sliškovića, je bilo v 51. minuti pri 26:22 – kar je bilo prvo vodstvo za štiri gole – jasno, da od podviga ne bo nič in da bodo Celjani doživeli usodni poraz v evropski sezoni. Kljub temu so lahko z dvignjenimi glavami zapustili razprodano Flens Areno, v kateri so prikazali zelo dobro rokometno predstavo. Ta jim lahko vliva optimizem pred nadaljevanjem domače sezone, v kateri bodo v sedmih tekmah skušali uloviti Gorenje in osvojiti 18. naslov slovenskega prvaka. Rumeno-črni iz Velenja bodo danes ob 17. uri skušali prekositi večne tekmece iz Savinjske doline in se prebiti v četrtfinale. V Parizu bodo branili dva gola prednosti (30:28) s prve tekme. Morda bo prav hrabra predstava Celjanov vlila dodatno samozavest Stašu Skubetu & Co. proti ekipi zvezdnikov (Hansen, Narcisse, Vori, Abalo ....), ki v zadnjem času deluje vse prej kot prepričljivo ...

»Moram reči, da smo bili vseh 120 minut povsem enakovreden nasprotnik. Imeli smo določene težave s poškodbami, tu mislim predvsem na Poteka, ampak fantje so vseeno garali in zapustili igrišče s krvavimi koleni. Po drugi strani so nam 'rezali' hitri center in tako preprečili načrt, ki smo si ga zastavili pred tekmo. Flensburg je izkoristil napake, ki so se nam prikradle v igro in na koncu je spretno in srečno napredoval med osmerico najboljših. Če bi imeli še pet minut tekme, bi jo lahko tudi dobili. Vendar tega se ne da spremeniti, lahko pa to naredimo na naslednjih tekmah, ko motivacije ne bo manjkalo,« je za klubsko spletno stran po zanimivi tekmi povedal Tamše, ki je lani na klopi Gorenja izgubil za dva gola in se prav tako poslovil v osmini finala. Kdo ve, morda mu naslednje leto le uspe doseči še ta mejnik.