Tiskane izdaje
Če se komu izmed slovenskih rokometašev izguba poletnih počitnic zdi nekaj povsem samoumevnega, je to Blaž Janc. Vrsto let se je kadetski in mladinski reprezentant julija udeleževal priprav za evropska in svetovna prvenstva, a kljub vsemu so tokratne s člansko vrsto za olimpijske igre v Riu zanj nekaj čisto posebnega.
»V tem pogonu sem že nekaj let in ni mi težko prenašati poletnih naporov. Vendar so tudi drugi reprezentanti, ki tega niso ravno vajeni, takšni profesionalci, da se dobro zavedajo, kako velik izziv je pred nami, in zato ne pogrešajo običajnega dopusta. Težko je, vendar je motivacija na vrhuncu. Ob prvem tednu priprav na Rogli smo se vsi že povsem sprijaznili, da bomo to poletje pač žrtvovali za višje cilje,« je med drugim delom v Zrečah razmišljal 19-letni Janc, ki je v hipu preskočil nekaj stopničk in se že druži z velikimi fanti. »Razlika je ogromna, že organiziranost je v članski reprezentanci neprimerno boljša. Za vse je odlično poskrbljeno in res se lahko ukvarjamo samo z rokometom. Tukaj so sami vrhunski rokometaši, izoblikovane osebnosti, nekateri soigralci so bili nekoč ali so še zdaj moji vzorniki. Vse skupaj pa prinaša tudi večji pritisk, slovenski reprezentant mora biti nekako popoln, stalno se mora dokazovati,« pojasnjuje sevniški biser, pred katerim je še dolga pot in ki je ognjeni krst v izbrani vrsti dočakal 16. junija in bil v celjskem Zlatorogu celo najboljši strelec tekme, na kateri si je Slovenija proti Norveški na stežaj odprla vrata januarskega svetovnega prvenstva v Franciji.
To je vsekakor pripomoglo, da so ga starejši kolegi sprejeli hitreje kot običajno, nič kaj sramežljivo se v teh dneh ni sprehajal po zreškem hotelu … »Po dveh tekmah z Norveško mi je vse nekako lažje, ampak to je že pozabljeno. Pred nami so novi cilji in moram storiti vse, da si izborim mesto med potniki na olimpijske igre. Ekipa me je odlično sprejela, povsem normalno pa je, da se z nekaterimi igralci družim več, z drugimi manj,« se je v paradni četi kakor riba v vodi znašel Janc, ki mu ni težko opravljati nalog, rezerviranih za benjamine: »Mi najmlajši imamo nekatere dodatne obveznosti, kot na primer, da po koncu treninga zberemo in pospravimo žoge pa tudi rekvizite kondicijskega trenerja in podobno. To je najmanjši problem, če moramo še pet minut dlje ostati v dvorani.«
Ne obremenjuje se z Riom
Pri selektorju Veselinu Vujoviću nima nihče zagotovljenega mesta in na desnem krilu je v Sloveniji še posebno velika konkurenca, čeprav se je reprezentančno upokojil Dragan Gajić. Maria Šoštariča sploh ni zraven, nazadnje je izpadel celo Gašper Marguč, član idealne sedmerice lige prvakov … »Ne obremenjujem se s tem, ali bom šel v Rio ali ne. Trudil se bom po najboljših močeh, če bo to zadostovalo, bom neizmerno srečen, če ne, pa tudi ne bo nič tragičnega. Motivacija mi ne bo usahnila, vem, s kom se kosam na desnem krilu in kakšna je konkurenca. Videli smo tudi, da Vujović rad preseneča, morda bo tudi tokrat s kakšno potezo, ki je nihče ne pričakuje,« si zaradi stvari, na katere nima vpliva, glave ne beli Janc, ki mu napovedujejo sijajno prihodnost, vendar kaže, da bo v nasprotju z Blažem Blagotinškom, ki se je podal v Veszprem, tudi v prihodnji sezoni branil barve Celja Pivovarne Laško: »Samo v primeru ponudbe enega od petih največjih klubov v Evropi bi razmislil o odhodu, sicer pa mi je v Celju super.«
Do zadnje kaplje znoja
V napovedih o možnosti Slovenije na njenem tretjem olimpijskem nastopu je raje previden: »Olimpijske igre so največji športni dogodek in vsak si želi biti vsaj enkrat del tega spektakla. O dosegu težko govorim, prepričan sem zgolj o tem, da bomo vsi skupaj dali vse od sebe in se borili do zadnje kaplje znoja. Vemo, da se v četrtfinalu, kamor se moramo uvrstiti, križamo s skupino, v kateri so velesile Francija, Danska in Hrvaška, toda na eni tekmi je v rokometu mogoče vse.«
