Tiskane izdaje
Zreče – Miha Žvižej ni prav dolgo »zdravil« domotožja. Na priprave slovenske reprezentance je prispel v petek, že jutri pa se bo vrnil na Dansko, kjer bodo Slovenci nastopili na močnem turnirju. Tam bo krožni napadalec za slovenske barve zaigral prvič od junija 2010, odtlej sta njegovo kariero zaznamovala zlom roke in dolgotrajno okrevanje.
»Prost dan in pol sem namenil druženju z družino in počitku, a hitro sem bil spet v telovadnici,« je povedal 24-letni rokometaš, ki se mu ideja, da bi rojake počakal kar v drugi domovini, ni zdela primerna: »Treningi tukaj v Zrečah so kakovostni, treba je bilo ponoviti nekaj stvari.« Vrnitve na sever Evrope, kjer bodo tekmice Danska, Islandija in Poljska, se veseli. »To bo močan turnir. Dvorane so razprodane. Komaj čakam, da spet zaigram za Slovenijo. Moram potrditi status, ki sem ga imel prej. Dolgo me ni bilo.«
Vrnitev mlajšega brata Luke Žvižeja je pomembna, saj je Slovenija že nekaj časa »najtanjša« prav na šestmetrski črti. Žvižejeva kakovost ni sporna, vprašljiva je forma. Za Silkeborg igra že dva meseca, a je njegova statistika bolj skopa. Tu in tam se najde kak gol. »Zadovoljen sem, ker spet igram, in v klubu so zadovoljni z mano. Naneslo je tako, da z nekoliko drugačno igro, v kateri je malo igre na črto, zmagujemo,« je pojasnil Celjan, ki se v reprezentanci nadeja pomembnejše vloge v napadu: »Imamo odlične organizatorje igre in prepričan sem, da bom dobil več žog. V zadnjih treh tednih sem naredil velik preskok. Mislim, da sem zelo blizu forme, ki sem jo imel pred poškodbo. Ta me nič več ne ovira. Kost se je zacelila, v roki še imam kovinsko ploščico in vse skupaj dobro drži. Mislim lahko samo še na rokomet.«
Otrok Celja nikdar ni zaigral za člane v Zlatorogu. Nase je opozoril kot posojeni igralec v Slovanu in v reprezentanci. Kar nekaj prahu je dvignil, ko je pred dvema letoma in pol zavrnil vrnitev v Celje in je raje prestopil h Gorenju. Toda želje, da bi zaigral v svojem mestu skupaj z bratom, ne skriva. »Res je, vendar ne bo šlo tako hitro, saj sem dogovorjen, da na Danskem ostanem še eno sezono. Potem bomo videli,« pravi Žvižej, ki bi zdaj, če bi bil še enkrat postavljen pred isto dilemo, izbral matični klub: »V Celju se stvari postavljajo na svoje mesto. Nov je trener, ekipa je mlada in perspektivna.«
Mnoge reprezentance imajo težave s poškodbami (Guigou, Accambray, Ege, Szmal, Kraus, M. Lijewski, Stefansson …) in Slovenija ni izjema. Na EP v Srbiji bosta manjkala Jure Natek in Nenad Bilbija. »Njuna odsotnost se bo poznala. Na hitro moramo določene stvari spremeniti. Bomo videli, česa sta sposobna Borut Mačkovšek in Jure Dolenec,« je razmišljal Žvižej, ki je zbral 33 nastopov in 88 golov. Glede ambicij je jedrnat: »V prvem krogu je cilj uvrstitev naprej, potem se začenja lov na OI v Londonu. Hrvati so v prednosti, mi, Norvežani in Islandci pa precej izenačeni. Prva tekma z Norveško bo morda najpomembnejša.« Jeziček na tehtnici bi lahko na slovensko stran nagnili navijači: »Kot slišim, bo v Vršcu veliko Slovencev. Ti nam bodo gotovo dali krila!«
