Tiskane izdaje
Herning – Finali se ne igrajo, finali se zmagujejo. To obrabljeno športno frazo še kako resno jemljejo francoski rokometaši, ki bodo želeli ohraniti tradicijo, ko se bodo danes ob 17.30 v finalu EP postavili po robu Dancem in njihovim 14.000 navijačem. To bo šahovska partija, v kateri bosta poteze vlekla velemojstra Claude Onesta in Ulrik Wilbek.
Odkar so Francozi leta 1993 na SP na Švedskem v finalu doživeli polom proti Rusiji (19:28), so se zaobljubili, da ne bodo nikdar več okusili grenkobe poraza v zadnjem dejanju. Od takrat so nastopili v osmih finalih velikih tekmovanj in vselej na koncu dvignili pokal – na OI 2008 in 2012, SP 1995, 2001, 2009 in 2011 ter EP 2006 in 2010. Čarodej ob vseh uspehih v zadnjem desetletju je selektor Claude Onesta, ki je leta 2001 nasledil velikega Daniela Constantinija. Po Vladimirju Maksimovu je bil prvi, ki je osvojil vse tri velike lovorike, in edini sploh, ki jih je združil. To je bilo leta 2010 na EP v Avstriji. Dve leti kasneje je v Srbiji izgubil evropski naslov, lani v Španiji še svetovnega, vmes pa v Londonu ubranil olimpijski primat. Danes bo imel priložnost vrniti prvega in ga iztrgati iz rok branilcem naslova in gostiteljem, ki so edini brez poraza na EP. Zadnji, ki so do naslova evropskega prvaka prišli brez praske, so bili Švedi leta 2000.
Francozi so si že privoščili poraz, toda tekma s Švedsko v zadnjem kolu rednega dela ni odločala o ničemer in so varčevali z močmi, ki so jih unovčili v polfinalu. V drugem polčasu so uprizorili zasuk in z delnim izidom 8:2 svetovne prvake poslali v boj za tretje mesto. Tam se bodo Španci danes ob 15. uri merili s Hrvati, ki so v zadnjem času abonirani na tretja mesta. Četa Slavka Goluže je namučila Dance, ki pa so pokazali strah zbujajočo hladnokrvnost in tudi po zaslugi izjemnih obramb Niklasa Landina prišli do zmage. Landin bo imel danes hudo konkurenco – v francoskih vratih je vse bolj vroč zimzeleni Thierry Omeyer in če bo pokazal formo iz najboljših let, se Mikkelu Hansnu in njegovim ne piše nič dobrega. Tudi Nikola Karabatić se je našel, odkar je po sramoti zaradi stavniške afere prestopil k Barceloni, in bo imel glavno besedo v napadu, kjer se lahko zanese na izkušnje Daniela Narcissa in Jeroma Fernandeza, s katerima lahko igra z zavezanimi očmi. A glavna moč galskih petelinov, ki se jih je skozi šampionska leta v domovini prijel vzdevek »Les Experts«, izvira iz obrambe. Dolga leta je Didier Dinart sejal strah in trepet med nasprotnimi napadalci, zdaj je v drugačni vlogi. Kot Onestajeva desna roka ima vsa pooblastila pri postavitvi granitnega zidu pred šestmetrsko črto.
»Naša moč izvira iz enotnosti, dihamo z enimi pljuči,« je pomen moštvenega duha izpostavil krilni igralec Luc Abalo. Zanj je kajpak najbolj zaslužen Onesta, ki po zmagi v polfinalu ni skrival ponosa. »Priznam, da smo pred začetkom EP imeli dvome in skrbi. Toda izkazalo se je, da še vedno hrepenimo po dokazovanju. Užitek mi je delati v takšnih razmerah,« je pristop trikolorov pohvalil Onesta, ki bo kmalu praznoval 57. rojstni dan. Zmago proti Špancem je pripisal pogumu: »To ni bila naša najboljša tekma. Ampak ob pomanjkanju natančnosti in zbranosti je na površje priplaval pogum. Ob koncu prvega polčasa smo imeli težave, v slačilnici so bile glave nizko. Najbolj me veseli, da so voz povlekli igralci s klopi, kar pomeni, da menjava rodov poteka uspešno. Nastaja nova ekipa, zgrajena na temeljih nadarjenosti in trdega dela,« je nad procesom pomladitve navdušen Onesta, ki po zmagi proti Španiji ni želel preveč govoriti o zadnjem tekmecu: »Pred nami je še en izziv, verjetno najtežji. Verjemite, dobro se bomo pripravili. Še prej pa gremo na pivo. Zaslužili smo si ga.«
