Nocoj za polfinale: pot do slave pelje prek Katarja

Pariz – Pričakovali so Nemce, prišli so Katarci. Slovenski rokometaši bodo drevi ob 20.45 drugič nastopili v četrtfinalu svetovnega prvenstva. Pred štirimi leti so bili uspešni, tudi tokrat bodo v vlogi favoritov, čeprav se tega bremena otresajo. Če jim bo v Parizu uspelo premagati azijske prvake, bo zadišalo tudi po kolajni, o kateri pred turnirjem ni upal govoriti nihče.

Slovenci so včeraj popoldne na trening v ogrevalni dvorani kompleksa Bercy prišli prešerno razpoloženi. Manjkal je Vid Poteko, ki je v hotelu obležal z virozo, a ga bo zdravnik Sašo Djurić že spravil na noge, drugi so bili čili in zdravi ter precej samozavestni po zmagi nad Rusijo. Tudi selektor Veselin Vujović je bil židane volje, čeprav je najprej moral stresti nekaj jeze na organizatorje. »Ne razumem teh Francozov, tukaj v ogromnem Parizu sta ta čas samo dve reprezentanci. Namesto da bi nam dali termin, ki bi vsaj približno ustrezal času tekme, smo morali imeti kosilo že ob pol enajstih, takšne stvari nam kvarijo ritem,« se je nad stvarmi, na katere nima vpliva, obregnil Vujović. Hitro se je sprijaznil z okoliščinami in že koval taktični načrt: »Katarci so telesno močnejši od nas in formula za zmago je igra s čim manj telesnega stika v napadu ter hitrim prenosom žoge, v obrambi pa s čim več kontakta, s čimer bi tekmecem preprečili, da bi se razigrali.«

Dobro pozna kolega in tekmeca Valera Rivero. »On me je pripeljal v Barcelono, v petih letih sva skupaj osvajala naslove in bila prijatelja. Potem pa sva se zapletla v spor, ko sem bil jaz trener Ciudada Reala. To sva zgladila, ampak vedno bo ostalo med nama rivalstvo, podobno kot z Linom Červarjem,« se Črnogorec ne bi branil ponovitve razpleta tekme z Makedonijo, izognil pa bi se zaušnici z Jordijem Ribero iz Španije. »Ribera in Rivera sta res Španca s podobnima priimkoma, vendar gojita drugačen rokomet. Ko sem želel dvignili moralo v ekipi pred tekmo z Rusijo, sem fante vprašal, s kom že smo igrali nazadnje v Metzu. Hitro so uvideli, kam merim in so zgolj skomignili z rameni. Če bi fante spominjal, kje so ga polomili in kaj so storili narobe, bi jih le zamoril. Ta poraz smo pozabili in pospravili v mapo, ki je ne bomo več odprli.«

Katarci imajo po Vujovićevem mnenju tudi rahlo prednost v vratih, Danijel Šarić je bolj izkušen od Matevža Skoka in Urbana Lesjaka. »Če mu bosta blizu po številu obramb, sem prepričan, da bo Slovenija v polfinalu,« je nekaj bremena na čuvaja mreže položil »Vuja«, ki se strinja, da se je Slovencem ponudila izjemna priložnost, vendar … : »Noben polom ne bo, če nam ne bo uspelo. Ponosen bom na svojo ekipo. Bila bi pa škoda.«

Skok, slovenska številka 1, dobro ve, da delo ne bo lahko. »Katarci niso noben bav-bav, a se niso naključno znašli med osmerico. Začeli so medlo, toda že proti Dancem na zadnji tekmi skupinskega dela pokazali zobe. Potem pa so premagali Nemce. Če jih bomo hoteli izločiti, bomo morali odigrati najboljšo tekmo na prvenstvu,« pred morebitnim podcenjevanjem svari »Coli«, ki je natančno proučil katarske strelce na čelu z Rafaelom Capotejem. »Ogledal sem si vse tekme in moram reči, da so neugodni. Imajo svojstven značaj in slog, upam, da nam bo ustrezal. Vemo, kaj prinaša zmaga in kaj odnaša poraz.« Šarića spoštuje, pozna pa tudi kakšno šibko točko: »Vsak jih ima, o tem sem se že pogovarjal s soigralci, a naj ostane med nami,« je skrivnosten Velenjčan, ki od tekmecev pričakuje fanatično igro: »Seveda, najverjetneje bodo imeli še kakšen finančni motiv več, zato upam na pomoč soigralcev v polju.«

Zanjo bo najbolj pristojen steber obrambe Matej Gaber. »Veljalo bi zaustaviti Capoteja in Roina,« se glavnih nevarnosti zaveda Škofjeločan. Po zmagi proti Rusiji so Slovenci razlagali, da morajo enkrat pasti tudi Nemci. V trenutku so morali preklopiti v glavah, ko je Katar uprizoril celo večjo senzacijo od Madžarov, ki so izločili Dansko. »Najprej smo se začeli veseliti, ampak potem smo se hitro zamislili. Vsi govorijo, da smo favoriti, a se ne strinjam. Izločili so Nemce in so v vzponu. Imajo zelo trdo obrambo 6-0, ki jo bo treba prisiliti v gibanje, da se bodo odprle luknje,« opozarja Gaber, ki ne bi zganjal preplaha, če bi Slovenija izpadla. »Javnost vedno zahteva marsikaj, jaz pa mislim, da ne bo katastrofa, če bomo imeli slab dan. Vseeno verjamem, da se ne bo zgodil,« evforijo gasi Gaber, ki se je moral popraskati ob vprašanju, če se spomni, kako se je počutil, ko je nazadnje igral v četrtfinalu … »Rio, saj res. Najprej sem pomislil na Španijo pred štirimi leti, ko nam je uspelo. No ja, res bom storil vse, da ne podoživim občutkov po porazu z Dansko.« Takrat je prav njemu zmanjkalo moči, ki je ima zdaj, kot pravi, več kot dovolj: »Vujović me je hranil ravno za takšne tekme.«