Obul je velike čevlje, že ga mikajo novi

Rokometaš Celja Pivovarne Laško Jaka Malus si obeta, da bo proti Hrvaški dočakal reprezentančni debi. 

Objavljeno
24. oktober 2017 01.38
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Ljubljana – Če je za rokometno Evropo letošnje odkritje iz Celja prvi strelec lige prvakov Žiga Mlakar, je za Slovenijo še pomembnejši meteorski vzpon Jake Malusa. Njegove predstave so prepričale selektorja Veselina Vujovića, prvič ga je povabil v reprezentančno jato in morda bo 21-letnik v četrtek proti Hrvaški v Stožicah dočakal ognjeni krst.

Na pripravah za tekmi z južnimi sosedi se znojijo tudi štirje novinci. Če sta se Aleks Vlah in Dani Zugan ob snidenju v Ljubljani hihitala kot zagledani koprski sedmošolki in se je Grega Okleščen iz Krke vljudno vsakemu posebej predstavil, je Malus deloval, kot da je zanj zgolj še en delovni dan v tednu. Nič čudnega, za njim sta že dve sezoni igranja v ligi prvakov in vajen je pozornosti, ne nazadnje je bil kapetan uspešnega rodu slovenskih kadetov in mladincev (Blaž Janc, Gal Marguč, Urh Kastelic). Zato tudi ni imel velikih oči, ko je stopil med može, dobitnike brona s SP v Franciji.

»Moja kapetanska vloga je bila dobra podlaga, toda vseeno je preskok v člansko vrsto za vsakega velika stvar. Vedno sem po televiziji gledal to reprezentanco in želel biti zraven. Danes so se mi uresničile sanje in komaj čakam, da se lotimo dela,« je ob zboru povedal Malus, organizator igre Celja Pivovarne Laško, za katerega je Vujović ob objavi seznama dejal, da na igrišču deluje, kot bi imel 30 let. »Prijetno sem bil presenečen, kot je to rekel o meni. V Celju dobivam priložnost, želim jo čim bolje izkoristiti, delam vse, da bi bil še boljši in za zdaj gre vse v tej smeri,« pravi gimnazijski maturant iz Arje vasi, znan po urejenem (manekenskem) videzu in zglednem obnašanju.

V klubu je vstopil v zloščene čevlje Mihe Zarabca, zdaj jih bo skušal obuti še v reprezentanci. Kako gleda na rivalstvo na položaju srednjega zunanjega igralca, kjer ima Slovenija od nekdaj bogato izbiro? Ali pa se morda res vidi na levem zunanjem položaju, kot piše na Vujovićevem listu? »Kamor me bo selektor postavil, tam se bom skušal kar najbolje znajti. V Celju sem res obul velike čevlje. Miha je bil vodja, pustil je močan pečat tudi v Evropi; da je prestopil v Kiel, pove vse o njegovi kakovosti. Tukaj v reprezentanci pustimo času čas, vsekakor me zanimajo tudi ti čevlji. Odnosa z Miho ne jemljem kot rivalstvo, vedno je bil moj mentor, zdaj bova znova združila moči,« se znane konkurence veseli Malus, čigar napredek so v prejšnji sezoni zaustavile skrbi zavoljo hude bolezni mlajšega brata, s katerim je zdaj vse v redu.

Ni pa vse v redu z Luko Mitrovićem, s katerim si je Jaka v Celju delil naloge pri organizaciji igre. Srb si je strgal križne vezi v kolenu in morda ga ne bo nazaj še pol leta, kar bi veliko bremena naložilo na še vedno dokaj »zelenega« Jako … »Luka je pravi borec, še vedno upam, da se bo zgodil čudež in da se bo vrnil prej (včeraj je opravil magnetno resonanco in danes naj bi izvidi pokazali, ali bo potrebna operacija, op. p.). V nasprotnem primeru si bomo morali nekaj izmisliti,« pesti za novega prijatelja stiska vzhajajoči zvezdnik, ki je slišal, da naj bi se v Celje vrnil Ivan Slišković, a ne ve, ali se bo to res zgodilo.

Danes bodo imeli reprezentanti posebno testiranje na Fakulteti za šport, a Malus se ne zdrzne. Delovna etika je njegovo srednje ime, kot poreče njegov klubski šef Branko Tamše, bi igral tudi brez ene roke in noge … »Bil sem že večkrat na fakulteti na testiranjih. Če bodo takšna kot prej, ne vem, me pa ne skrbi. Čas je, da se izkažem na glavni sceni.«